Deset let že stoji ajdovski dom krajanov, v vseh teh letih pa se večine aktivnosti, ki se dogajajo v prvem nadstropju, niso  mogli udeležiti  gibalno ovirani. Izgradnja oziroma obnova kompleksa stavb, kjer sedaj stojita dom krajanov in muzej, je predvidevala dvižno rampo za gibalno ovirane. Kako to, da do njene inštalacije ni prišlo, pa ne ve nihče.

V KS Ajdovščina, ki šteje okrog 7.000 prebivalcev in je največja KS znotraj ajdovske občine, so se zato odločili, da je skrajni čas, da dostop v njihove glavne prostore omogočijo vsem. V projektiranje oziroma načrtovanje dvižne rampe so vključili tudi invalide. Na KS izpostavijo predvsem vlogo Vena Petriča, ki je z nasveti in poznavanjem področja dvižnih ramp pomagal, da so našli najboljšo in najugodnejšo rešitev. V KS Ajdovščina se zahvaljujejo tudi Alenki Čadež Kobol z ajdovske občine, ki je budno spremljala potek investicije in skrbela, da je vse potekalo gladko.

Rampo čakali deset let

"Deset let smo opozarjali, da naša dvorana nima dostopa za gibalno ovirane. Dvigalo bi moralo biti na muzejski strani, zakaj ga ni bilo, nam ni znano, ni pa znano niti občini," pove Valentin Krtelj, predsednik KS Ajdovščina, in doda: "Veliko je bilo pomislekov, da je naprava predraga in nepotrebna, ampak gre se za enake možnosti." Dvigalo, ki do vrha stopnišča potrebuje dobro minuto, je sicer izdelal avstrijski proizvajalec. "Ta je bil najcenejši in tudi najprimernejši za naše razmere," še pove Krtelj.

V dvorani se srečujejo soseske, KS pa svoje prostore nudi tudi številnim društvom. V dvorani se redno dogajajo različni pogovori in predstavitve, prostor pa je obiskala tudi slovenska vlada. Na KS se sicer zavedajo, da se bodo nekatera društva izpod njihove strehe kmalu preselila v nastajajoč Center za tretje življenjsko obdobje, še vedno pa upajo, da bodo z ostalimi vsebinami dovolj zapolnili dogajanje v svojih prostorih.

Želijo boljše sodelovanje z muzejem

Predvsem si želijo boljšega sodelovanja z muzejem, ki ravno tako deluje v dveh nadstropjih. V pritličju je zbirka fosilov Staneta Bačarja, v prvem nadstropju pa je prikazana Ajdovščina iz obdobja Rimljanov. Prvotno bi morala biti dvižna rampa na muzejski strani. "Prostora bi lahko sodelovala, bila bi zaokrožena ponudba Ajdovščine," meni Krtelj. Glavno dvorano KS in zgornje nadstropje muzeja namreč ločujejo le široka vrata. A dvigala na muzejski strani ni bilo, vrata pa so na muzejski strani zaprta z omaro. Tako so morali za gibalno ovirane v KS poskrbeti sami.

Krtelj, ki noče obsojati ali kazati s prsti, ne more mimo dejstva, da sodelovanje ne funkcionira tako, kot bi moralo. A bi za sodelovanje morala poskrbeti novogoriški muzej in ajdovska občina? Trenutno mora za ogled muzeja v Ajdovščino priti kustos iz Nove Gorice. To pa se zgodi bolj poredko oziroma samo za zaključene in vnaprej najavljene skupine. "Nočemo, da bi prostora, ki obljubljata velik potencial, postala prazna prostora duhov," zaključi Krtelj.