Z uporabo satelitskih podatkov so raziskovalci med letoma 2003 in 2023 preučili skoraj 3000 požarov v naravi z ogromno 'močjo sevanja' in ugotovili 2,2-kratno povečanje njihovega pojavljanja v tem obdobju.

Če upoštevamo samo 20 najhujših požarov v vsakem letu, se je tudi njihova intenzivnost več kot podvojila, s hitrostjo, ki se zdi, da se krepi, navaja raziskava, ki je bila objavljena v spletni znanstveni reviji Nature Ecology & Evolution.

"Pričakoval sem povečanje, vendar me je stopnja povečanja vznemirila," je povedal glavni avtor študije Calum Cunningham z univerze Tasmanija v Avstraliji.

"Učinki podnebnih sprememb niso več samo nekaj, kar bo v prihodnosti. Že zdaj vidimo znake izsuševanja in segrevanja ozračja," je povedal za francosko tiskovno agencijo AFP.

Šest zadnjih let od 2017 je bilo v smislu intenzivnosti in pogostnosti požarov v naravi najbolj ekstremnih. Leta 2023 smo bili priča "najbolj ekstremni intenzivnosti požarov" v proučevanem obdobju, še navaja raziskava.

Med območji, na katerih je prišlo do porasta ekstremnih požarov, študija navaja Severno Ameriko, severne dele Evrazije in Avstralijo.

Te ekstremne požare spodbuja vse hujša suša, ki je posledica globalnega segrevanja. Med rastjo gozd absorbira ogljikov dioksid, vendar se ta ob požarih sprošča nazaj v ozračje, kar prispeva h globalnemu segrevanju, ki ga povzročajo emisije toplogrednih plinov.

Poleg tega ob požarih velika območja prekrijejo oblaki dima, kar ima posledice za zdravje, med drugim z veliko več prezgodnjih smrti zaradi onesnaženja zraka, kot pa jih povzročijo sami ognjeni zublji, je še opozoril Cunningham, ki je pozval k boljšemu upravljanju gozdov na lokalni ravni, da bi preprečili obsežnejše gozdne požare.