La Nina nastane, ko močan veter odpihne tople površinske vode v delih Tihega ocena in na površje namesto njih pride hladnejša voda. Vremenski pojav lahko v različnih delih sveta povzroči močne vetrove in padavine, s tem pa tudi nekoliko zniža tamkajšnje temperature.

Kot napoveduje WMO, za obdobje od julija do septembra obstaja 60-odstotna verjetnost, za obdobje od avgusta do novembra pa 70-odstotna verjetnost pojava La Nine. Verjetnost vrnitve El Nina, ki je povezan z dvigom temperatur po vsem svetu, je zanemarljiva, dodaja organizacija.

Tudi zaradi El Nina je bil od junija lani za vsak mesec dosežen nov temperaturni rekord, leto 2023 pa je bilo najtoplejše leto v zgodovini meritev. WMO ob tem opozarja, da se bo kljub pojavu La Nina planet še naprej segreval, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Konec El Nina ne predstavlja premora pri dolgoročnih podnebnih spremembah, saj se bo naš planet še naprej segreval zaradi toplogrednih plinov," je poudaril namestnik generalnega sekretarja WMO Ko Barrett. Pri tem je spomnil, da je tokratni pojav El Nina eden od petih najmočnejših v zgodovini.

V ZDA se medtem že pripravljajo na prihod La Nine, ameriška agencija za oceane in ozračje NOAA pa med junijem in novembrom pričakuje pojav med štiri in sedem večjih orkanov.

S hudo vročino pa se trenutno spopadajo predvsem v Indiji, kjer je za posledicami visokih temperatur umrlo več kot 50 ljudi, poroča britanski BBC. Vročina v Indiji je bila v zadnjih dveh tednih neizprosna, saj so se temperature na nekaterih krajih povzpele do 50 stopinj Celzija.