Ta praksa je mednarodno priznana kot kršitev človekovih pravic žensk in kot oblika zlorabe otrok, Evropska komisija pa se zavzema za boljši pregled nad številom žrtev pohabljanja.

Prav tako namerava nameniti sredstva za podporo dejavnostim za preprečevanje pohabljanja, osveščanje ljudi o problematiki ter usposabljanje zdravstvenih delavcev in drugih, ki delajo z žrtvami. Bruselj samo letos tovrstnim projektom namenja 2,3 milijona evrov.

Učinkovitejši pregon v državah članicah

Evropska komisija se bo prav tako zavzemala za učinkovitejši pregon v državah članicah ter boljšo zaščito ogroženih žensk v okviru evropskih pravil o azilu.

Poleg tega bo spodbujala globalne pobude za boj proti tovrstnemu pohabljanju in podpirala civilno družbo v prizadetih državah. Bruselj se bo zavzemal tudi za več raziskav o številu ogroženih žensk in deklic.

Pohabljanje ženskih spolnih organov po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije zajema vse postopke, ki vključujejo delno ali popolno odstranitev zunanjih ženskih spolnih organov ali druge poškodbe ženskih spolnih organov iz nemedicinskih razlogov.

Žrtve so deklice od zgodnjega otroštva do starosti 15 let

Izvajajo ga iz kulturnih, verskih ali družbenih razlogov, žrtve pa so deklice od zgodnjega otroštva do starosti 15 let. Pohabljanje ženskih spolnih organov je oblika zlorabe otrok ter nasilja nad ženskami in deklicami s hudimi telesnimi in duševnimi posledicami.

Primeri sodnega pregona zelo redki

Čeprav zakonodaje vseh držav članic EU zagotavljajo pravno podlago za pregon storilcev tovrstnih nasilnih dejanj, so primeri sodnega pregona zelo redki. Težave predstavljajo odkrivanje primerov in zbiranje dokazov, nepripravljenost za prijavo zločina, predvsem pa preslaba ozaveščenost o problematiki, navajajo v Bruslju.