Teroristični napad na satirični tednik Charlie Hebdo so obsodili številni politiki in druge javne osebnosti po svetu, zborovanja v spomin na žrtve so potekala po vsej Franciji in drugod po svetu.

"Zdaj poslušam razne komentarje, govori se, da sta v nevarnosti država in svoboda tiska. Po mojem tisk ni bil nikoli svoboden, to je iluzija. Tisk danes vodijo monopoli in denar, bodisi v Franciji, v Sloveniji ali v ZDA. Je pa žalostno, da nastradajo novinarji, ki so te skrajneže vzeli ironično," je razmišljal.

Teroristični napadi ustvarjajo psihozo

Kot veliko težavo je izpostavil, da teroristični napadi ustvarijo psihozo: "Represija teh teroristov se pozna v življenju posameznikov. Tega se jaz zelo bojim. Teroriste bodo že dobili, menda gredo v pravo smer. Problem je v tem, da se s takimi dogodki ustvari psihozo med preprostimi ljudmi."

To se na dnevi ravni kaže v poostrenih kontrolah, na letališčih in po mestu, uniformirani ljudje so povsod. Bavčar je poudaril, da bi morali to psihozo v Franciji nekako odpraviti, da se bodo ljudje počutili varne.

Ravno v sredo je v Franciji izšel roman francoskega pisatelja Michela Houellebecqa Soumission, v katerem je opisal Francijo v letu 2022, ko na volitvah zmaga muslimanska stranka, zaradi česar pride v družbi do radikalnih sprememb. Še pred izidom knjige so mu očitali širjenje islamofobije.

Samocenzura v povezavi s pisanjem o islamu?

Na vprašanje, ali je Bavčar v francoskih umetniških krogih zasledil samocenzuro v povezavi s pisanjem o islamu, je fotograf odgovoril, da do samocenzure seveda vselej prihaja, a bolj v zvezi z drugimi področji kot z religijo.

Je pa spomnil na primer nedavno izdanega dela Le Suicide Francais - Ces quarante annees qui ont defait la France (Francoski samomor - 40 let, ki je Francijo spravilo v malodušje), ki ga podpisuje francoski novinar Eric Zemmour. V njem je podal tezo, da se Francija preveč prilagaja islamu, po avtorjevem mnenju pa bi moralo biti nasprotno. Za knjigo je francoski premier Manuel Valls dejal, da si ne zasluži biti brana, sprožila pa je tudi burne odzive med muslimani.

Knjiga v špico vseh branj

A sledil je protiučinek. "Knjiga je naenkrat prišla v špico vseh branj. S tega stališča govorim. Ko je nekdo v stari Grčiji zažgal tempelj, ker si je želel slave, so njegovo ime zamolčali. Niso mu dali pomena. Če se demokracija brani, gre vedno za dvorezen meč," je še dejal Bavčar in ob tem soglašal, da se demokracija brani z manifestacijami, a dodal pomislek, da se hkrati s tem teroristom daje veliko večji pomen, kot ga imajo.

Bavčarja napad ni presenetil, saj meni, da je fundamentalizem svetovni pojav in se ga ne sme izolirano obravnavati zgolj v povezavi s Francijo. Meni, da bi bilo treba o tem v prihodnje razpravljati veliko bolj odprto. Kar se tiče meje, kaj je v družbeni satiri okusno in kaj ni, pa bi morali po Bavčarjevem mnenju razpravljati sociologi.