Hrvaški predsednik Zoran Milanović je ob obeležitvi 25. obletnice ustanovitve Častno-zaščitne bojne podal ostre izjave o vlogi EU in odnosih med Zahodom in Rusijo. Poudaril je, da Hrvaške ne morejo zastopati evropski uradniki, kot sta Ursula von der Leyen ali Kaja Kallas, ter zavrnil idejo, da bi imel "šefa v Bruslju". Kritiziral je zunanjepolitične odločitve EU, opozoril na posredniško vojno med Moskvo in Washingtonom ter izrazil dvom v izvedljivost evropske mirovne misije v Ukrajini. Ob tem je izpostavil, da je vojna posledica zavračanja jasne izjave o tem, da Ukrajina ne bo postala članica Nata.
HRVAŠKI PREDSEDNIK MILANOVIĆ OSTER DO BRUSLJA: "V imenu Hrvaške ne bosta odločali Ursula ali Kaja Kallas"
Svet
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je sodeloval pri obeležitvi 25. obletnice ustanovitve Častno-zaščitne bojne in po slovesnosti komentiral številne teme, med drugim EU, Trumpa in situacijo v Ukrajini, poroča 24sata.hr. "V imenu Hrvaške ne more govoriti Ursula von der Leyen ali Kaja Kallas. Uradniki. Najvišjega ranga, a še vedno uradniki," je bil jasen Milanović.
"Amerika je bila naš zaščitnik do včeraj. Kaj se je spremenilo? Nekaj se je spremenilo. Ne smemo slediti najglasnejšim in najbolj histeričnim v Evropi. Treba je biti solidaren in lojalen, ne delati nikomur za hrbtom, a da bomo avtomatično dvigovali roke za nekaj, kar je zasnoval nek oddelek v EU – to ne pride v poštev," je komentiral Milanović zunanjo politiko.
Kot je dejal, je že opozarjal, da je vojna v Ukrajini posredniška vojna med Washingtonom in Moskvo. "Pred dvema letoma sem ob različnih priložnostih in na različnih dogodkih govoril, da je ta konflikt v Ukrajini dejansko konflikt med Moskvo in Washingtonom, ki se odvija na račun Ukrajine, in da se bo na koncu reševal med njima. Niti slutil nisem, da bo Trump spet postal ameriški predsednik. Nisem šahist, a to je določena vrsta igre. Vidiš figure, imaš nekaj izkušenj, jasno je, da gre za rusko-ameriško vojno na račun Ukrajine," je poudaril.
Dodal je, da je za Putina ideja evropskih mirovnih misij nepredstavljiva. "Rusija nikoli ne bo sprejela 30.000 francosko-angleških peace keeperjev (pripadnikov mirovne misije - op.). Rad bi, da bi jih, a jih ne bo. To so neke sanje vnukov tistih, ki so vodili Krimsko vojno. Nesmiselno je o tem sploh razpravljati, pomembno je, da se Ukrajini omogoči življenje, da mladi nehajo umirati. To je Evropa Ukrajini priskrbela v zadnjih treh letih. Zdaj je težko iz tega izstopiti in ohraniti obraz. Vse se je začelo zgolj zato, ker nekdo ni želel jasno povedati, da Ukrajina ne bo članica Nata ," je dejal Milanović.
Čeprav trdi, da se je Zahod razpadel in da EU ne more več računati na neomajno ameriško podporo, Milanović še vedno nasprotuje skupni zunanji politiki Bruslja. "To ni koncept Evropske unije. Nočem imeti šefa v Bruslju, predsednik pa bom še največ pet let," je bil jasen.