Desetina prebivalcev EU je v letu 2023 poročala o tem, da so v svoji soseski doživeli kriminal, nasilje ali vandalizem. Na Hrvaškem je bil ta delež najnižji med vsemi 27 državami članicami in je znašal 1,4 odstotka. Slovenija je s 6,8-odstotnim deležem pristala na 12. mestu, kažejo nedavno objavljeni podatki Eurostata.
VSAK DESETI EVROPEJEC JE DOŽIVEL KRIMINAL V SVOJI SOSESKI: Najbolj varna je Hrvaška, Slovenija močno zaostaja
Svet
1/2 Prema upravo objavljenim podacima @Eurostata za 2023. godinu, Hrvatska se ističe kao najsigurnija zemlja u Europskoj uniji. Samo 1,2% osoba u riziku od siromaštva prijavilo je kriminal, nasilje ili vandalizam u svom susjedstvu, što je najniži postotak u EU. Za osobe koje ⬇️ pic.twitter.com/s5a8eyRvQ4
— Davor Božinović (@DavorBozinovic) February 23, 2025
Hrvaška je glede na podatke za leto 2023, ki jih je konec tedna objavil evropski statistični urad Eurostat, najvarnejša država v EU, je v nedeljo na družbenem omrežju X sporočil hrvaški notranji minister Davor Božinović.
"Samo 1,2 odstotka ljudi, ki jim grozi revščina, je poročalo o kriminalu, nasilju ali vandalizmu v svoji soseski, kar je najnižji odstotek v EU. Za ljudi, ki jim revščina ne grozi, je ta delež 1,5-odstoten, kar je prav tako najnižje v uniji," je na X zapisal Božinović.
Leta 2023 je po podatkih Eurostata deset odstotkov prebivalcev v EU poročalo, da so v svoji soseski doživeli kriminal, nasilje ali vandalizem.
Ta odstotek je bil višji pri ljudeh, ki jim grozi revščina, in sicer 12,3 odstotka, v primerjavi z 9,6 odstotka tistih, ki jim revščina ne grozi. V Sloveniji ta delež medtem znaša 6,7 oz. 6,8 odstotka.
Med prebivalci, ki jim grozi revščina, so o kriminalu, nasilju ali vandalizmu največkrat poročali v Grčiji (23,7 odstotka), Nizozemskem (21,1) in v Belgiji (19,5). Stanje je bil podobno med tistimi, ki jim ne grozi revščina - največkrat so o kriminalu poročali prebivalci Grčije (20,2 odstotka), Nizozemske (16,1 odstotka) in Bolgarije (14,6 odstotka).
Najmanj prebivalcev, ki jim grozi revščina, je o kriminalu, nasilju ali vandalizmu poleg Hrvaške poročalo na Poljskem (2,4 odstotka) in v Litvi (3,6 odstotka), pri drugih prebivalcih pa je bil ta delež poleg Hrvaške najnižji še na Slovaškem (2,4 odstotka) in v Litvi (2,5 odstotka).