Evropska komisija je napoved gospodarske rasti Slovenije za letos zvišala z 1,2 na 1,3 odstotka, za 2024 pa znižala z 2,2 na 2,0 odstotka. Napoved inflacije je zvišala, in sicer za letos s 7,0 na 7,5, odstotka, za prihodnje leto s 3,8 na 3,9 odstotka. Ob tem ocenjuje, da so avgustovske poplave upočasnile konsolidacijo javnih financ v Sloveniji.
EVROPSKA KOMISIJA SLOVENIJI ZVIŠALA NAPOVED INFLACIJE: Javnofinančni primanjkljaj 3,7 odstotka BDP
Slovenija
Potem ko je Bruselj Sloveniji maja letos napovedal 1,2-odstotno gospodarsko rast, ji zdaj napoveduje 1,3-odstotno rast. Za prihodnje leto ji napoveduje dvoodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko ji je maja v spomladanski napovedi 2,2-odstotno. V letu 2025 se bo po napovedih Bruslja slovensko gospodarstvo še okrepilo, gospodarska rast naj bi znašala 2,7 odstotka.
Napovedi za vsa tri leta so precej nad povprečjem območja z evrom in EU. Za evrsko območje Bruselj za letos napoveduje 0,6-odstotno rast BDP, za 2024 1,2-odstotno, za 2025 pa 1,6-odstotno. Za EU pa za leto 2023 napoveduje 0,6-odstotno rast BDP, za 2024 1,3-odstotno, za 2025 pa 1,7-odstotno.
Napoved inflacije je Evropska komisija za Slovenijo nekoliko zvišala. Za letos ji je namreč maja napovedala sedemodstotno inflacijo, zdaj pa ji napoveduje 7,5-odstotno. Za prihodnje leto je komisija napoved inflacije zvišala s 3,8 na 3,9 odstotka. V letu 2025 naj bi inflacija v Sloveniji znašala 2,4 odstotka.
Septembra v poletni gospodarski napovedi je komisija objavila zgolj podatke za EU, evrsko območje in nekatere članice, med njimi ni bilo Slovenije.
V Bruslju ob tem ugotavljajo, da so avgustovske poplave upočasnile konsolidacijo slovenskih javnih financ. Letos bo tako javnofinančni primanjkljaj znašal 3,7 odstotka BDP, kar pripisujejo enkratnim izdatkom za obnovo po poplavah, šibki gospodarski rasti in ukrepom za omilitev posledic visokih cen energentov.
Primanjkljaj se bo v prihodnjih dveh letih znižal na 3,3 odstotka oziroma na 2,9 odstotka BDP.