Frančeškinu je delovno razmerje direktorja Kmetijske zadruge (KZ) Agraria prenehalo julija lani. Med drugim so mu tedaj očitali zlorabo položaja, prekomerno porabo sredstev pri urejanju trgovine v Marezigah ter povzročitev okrog 1,5 milijona evrov dolga, nezakonito in negospodarno ravnanje z zemljišči v Dekanih in sporno oddajo kmetijskih zemljišč.

Frančeškin je že tedaj vse očitke zavrnil kot neutemeljene in napovedal odškodninske tožbe.

Lani se je na koprskem delovnem sodišču začela Frančeškinova tožba zoper Agrario zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

Poravnava je padla v vodo

Na naroku prejšnji četrtek je možnost poravnave padla v vodo. So se pa oboji strinjali, da naj sodišče pri presoji o morebitni reintegraciji na delovno mesto upošteva 118. člen zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Ta določa, da se delavcu, če ne želi nadaljevati delovnega razmerja ali če nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, prizna določeno odškodnino.

To, da so v vodstvu zadruge pristali na uporabo omenjenega člena, po Frančeškinovem prepričanju pomeni, da se zavedajo, da mu bodo morali poleg plač izplačati še odškodnino, po drugi strani pa se mu nočejo javno opravičiti, kot je to zahteval. To pa hkrati pomeni, da je bil cilj vseh očitkov na njegov račun, da se ga razreši, ne pa dejansko iskanje nepravilnosti.

Kot je pojasnil, se je za tožbo odločil, ker mu nobena od očitanih zadev ni bila dokazana oziroma se sploh ni zgodila. Pri prvem naroku so mu v Agrarii sicer ponudili izplačilo plač od dneva razrešitve, sam pa je zahteval javno opravičilo, na kar niso pristali. Na zadnji obravnavi pa so pristali tudi na upoštevanje 118. člena ZDR, kar bi pomenilo dodatno finančno breme za zadrugo, ne pa tudi na opravičilo.

Frančeškin tako sklepa, da se v zadrugi zavedajo, da obstaja velika možnost, da mu bodo na koncu morali plačati za prekinitev delovnega razmerja, obenem pa se nikakor nočejo opravičiti, "ker bi s tem priznali, da je bil kompleten cilj vsega tega, kar se je dogajalo, moja razrešitev".

Bivši direktor Agrarie sicer poudarja, da izredne revizije poslovanja zadruge ni bilo oz. z njo ni seznanjen, po drugi strani pa nobena redna vsakoletna revizija "ni nikoli izkazala najmanjšega suma, da bi bilo z zakonitostjo poslovanja karkoli narobe".

Prav tako po njegovih pojasnilih ne drži, da bi katero koli investicijo preplačali. "Tudi izvedenska mnenja ne potrjujejo tega," dodaja. Zemljišča, ki so se oddala, niso bila kmetijska, temveč gradbena, glede oddaje pa je upravni odbor dobil pravno mnenje, ki dokazuje, da le-ta ni sporna.

Dolg zadruge do dobaviteljev, ki je ob njegovi razrešitvi znašal 1,3 milijona evrov, pa Frančeškin utemeljuje s tem, da so v letu dni odprli štiri nove trgovine in novo poslovno enoto, zaradi česar je narasel tudi dolg do dobaviteljev. Kot poudarja, pa so vse obveznosti pravočasno poravnavali, prav tako pa ni bilo problemov z dobavo blaga.

Kot pravi, so bile kazenske ovadbe zoper njega "v celoti in vse zavrnjene z obrazložitvijo, da nisem zlorabil položaja ali zaupanja pri vodenju zadruge".

Prav nasprotno se zdaj po Frančeškinovih informacijah proti več osebam zadruge, ki so "prispevale" pri njegovi razrešitvi, vodi preiskava zaradi kaznivih dejanj, ki segajo od poslovne goljufije in ponarejanja listin do oškodovanja premoženja zadruge. Nekatere od teh zadev segajo še v čas, preden je sam nastopil direktorski mandat, nekatere pa po v obdobje po razrešitvi, še dodaja.

Več iz rubrike Družba:

Dokumentarec kot poklon domači tehniški inteligenci

Maske iskali na bolšjem sejmu

Pozivali k pravni in socialni državi