Gospod Mišič, na čelu Luke ste slab mesec dni. Kaj ste v tem času ugotovili, so se vaše domneve o odtekanju denarja potrdile?

Zakaj mora biti prvo vprašanje ravno o odtekanju denarja? (Smeh) No, že po prvem tednu so se moje domneve potrdile, zakaj je bilo toliko preplaha ob mojem napovedanem prihodu na mesto predsednika uprave. Dejstvo je, da sem bil potrjen s strani predstavnikov zaposlenih in lokalne skupnosti v nadzornem svetu, ki jim je na prvem mestu dobra kondicija gospodarske družbe, korektno in pošteno delovanje in razvoj, kar se do sedaj ni dogajalo. Družba Luka Koper je stagnirala že od leta 2009. Prihajalo je do raznoraznih odstopanj. Kadrovska politika je temeljila na nepotizmu in klientelizmu. Kadrovanje je bilo nekaj nemogočega. Ampak to so tudi ugotovitve iz same revizije. Jaz sem pripravil poročilo poslovnih odstopanj v družbi. Gre za prvi del, to, kar sem ugotovil v prvih dveh tednih. Na 17 straneh so prikazane anomalije, problematike, ki bi morale biti opravljene oziroma do katerih ne bi smelo prihajati. Zanimivo je, da so pred menoj bili vodje, predsedniki uprav, vsi profesionalci. Ko pridete k meni v pisarno, se sprehodite skozi hodnike, si rečete, kako je tukaj vse krasno urejeno, ampak ko se poglobite v drobovje, lahko hitro ugotovite, da marsikaj odstopa od logike in zdrave pameti. Da je preveč potratnosti in to je treba urediti.

Ob nastopu mandata ste dejali, da je mesec dni dovolj, da razkrijete odtekanje denarja. Če bi jutri ostali brez dela v Luki, bi lahko rekli, da je vaše poslanstvo bilo opravljeno?

V Luki Koper gre za nesmotrnosti. Vlagalo se je, da se zapravlja. Tukaj ni bilo programa investicijskih prioritet, ni bilo in še vedno ne obstaja program prioritet tekočega vzdrževanja. Sistem naročanja je razpršen na vse profitne centre, skratka ni centralnega sistema, ki bi omogočal pregledno, transparentno poslovanje. V Luki Koper se letno porabi okoli 11 milijonov evrov za razna naročila in vzdrževanja. Nekatere stvari sem preprečil, tiste, ki so bile nepotrebne in potratne. Ne morete menjati zaves ali oken, če vam pušča streha. Želim vpeljati sistem, da bomo zapravljali za tiste projekte, ki družbi prinašajo nove pogodbe, glede na to, da posamezni poslovni partnerji imajo svoje zahteve. Nas opazujejo z vseh zornih kotov in ne smemo si dovoliti, da smo slabši. Te besede sploh nočem slišati. Boljši ali najboljši. To je edina možnost. Imamo morsko plovno pot, ki nas povezuje z globalnim svetom. Od nas je odvisno življenje številnih ljudi in subjektov iz območja cele srednje Evrope. Zato smo poslali na vlado RS pobudo za sklenitev meddržavne listine sodelovanja med Slovenijo in državami, ki predstavljajo zaledne trge za Luko Koper. Tukaj gre za dokument, s katerim dejansko predlagamo vladi, da pokaže svojo širino, da smo pripravljeni svojo plovno pot deliti z državami srednje in vzhodne Evrope. Tako bi te države vzele Luko Koper “za svojo”. Združile bi se v razvojnem smislu. Sicer sem nekaj izboljšav prav gotovo dosegel, če sem v nekaj dneh zajezil nepotrebnih stroškov za 2,6 milijona evrov. Da ne govorimo o vseh poenostavitvah, ki se obetajo. V bistvu je v Luki Koper preveč pogodb, ki so nepotrebne.

Kako je s svetovalnimi pogodbami? Recimo temi pogodbami, od katerih Luka nima praktično ničesar?

Vsak znesek je nepotreben, če ni upravičen. Tega je veliko. Ugotavljamo, da imamo pravde, ki jih vodita dve odvetniški pisarni skupaj, a vsaka računa polno ceno, namesto da bi se delilo. Sedaj pregledujemo, koliko je teh stroškov. V zadnjih treh letih smo imeli več kot pol milijona odvetniških stroškov. A ni samo to, tukaj je še veliko upravičenih dvomov, da smo marsikaj preplačali. Vendar je bilo vse narejeno skladno s papirji.

Župan MOK Boris Popovič je veliko govoril o pavšalu odvetnika Mira Senice. Ali lahko obelodanite, koliko dejansko znaša pavšal, ki ga prejema od Luke Koper?

V bistvu ne gre za pavšale. Pavšal ni bil tako visok. Skupno pa so ti zneski, če upoštevamo vse pravde, bistveno višji od 20.000 evrov. Mi imamo dve odvetniški pisarni, ki nas zastopata, to sta pisarni Senica in Čeferin. Skupaj njihove storitve ta znesek presegajo. Njihove pavšale pa smo iz 5000 evrov mesečno znižali na 3500 evrov. Zadeve bomo pregledali, premislili, kaj narediti. Ne želim početi vsega v naglici. Marsikaj smo že naredili, a treba se je zavedati, da sem na čelu družbe manj kot mesec dni. Ne smemo postopati tako, da bi zaradi hitrega ravnanja povzročali škodo Luki Koper. Naročili smo številne programe, izdelavo projektov, s katerimi bomo nastavili boljši sistem, od nove sistemizacije naprej, da se ne bodo ponavljale stare slabe prakse. Sistem kontrole in nadzora mora biti boljši in tako lahko optimiziramo porabo za 30–40 odstotkov. To so milijoni evrov. Poglejte, samo pri enem poslu smo prihranili 1,1 milijona evrov. Tu je bila navada, da kar pride na upravo, se to pač potrdi brez preverjanj. In to so pred mano počeli veliki profesionalci. Tako so se predstavili. V mojem primeru smo šli vse pregledovat.

Nam lahko podate kak primer?

Ko smo dobili račun za plačilo taks za spremembo namembnosti zemljišča, za pridobitev gradbenega dovoljenja za kasete za odlaganje mulja, smo šli na teren. Kljub temu da so mi vsi govorili, da se zelo mudi. Pisalo je, da gre za bonitetni razred zemljišča prve kategorije, najboljša kmetijska zemljišča. Vendar glede na okolico sem bil prepričan, da ni tako, zato smo šli na teren. Izvedli smo pregled in analizo tega zemljišča ter ugotovili, da je boniteta veliko slabša. Zato nam ne bo treba plačati nobenih taks. Na račun tega bomo prihranili 350.000 evrov. Če ne bi imel pomislekov, bi ta denar brez potrebe porabili. Podobno je pri oddaji posameznih del. Ampak vsega pač ne morem razkriti, tudi če bo kdo ostal razočaran. Bojim se, da bi z razkritjem škodoval družbi. Kar lahko povem, povem na glas, določene zadeve pa ne smejo na dan, saj nam kvarijo ugled. Nekatere stvari bodo odpravljene brez pompa v javnosti.

Vaš pogled razvoja Luke Koper je drugačen od tega, kar se je govorilo veliko časa. Recimo že to, da pravite, da tretji pomol ni takšna nuja …

Trendi se spreminjajo. Ladjarji delajo vse večje ladje, da zmanjšujejo stroške na posamezno enoto. Moj razvojni koncept sloni na zavedanju, da je Luka Koper pomemben člen na poti tovora v zaledne terminale. Misel, da se mora Luka razvijati znotraj pristanišča, je povsem napačna. Luka se je z leti povečevala in razvijala, bazirala pa samo na enem vhodu in izhodu. Številna vozlišča, cestna in železniška, se križajo, nastajajo ozka grla, za kar se izgubljajo vsakodnevno cele ure. Zato so ti, ki želijo razvoj Luke znotraj ograje, predvideli določene viadukte in posege. To bi pomenilo ogromen strošek. 13 milijonov evrov samo za en viadukt. Moj razvojni koncept pa gre v smer odpiranja pristanišča z novimi vhodi, z navezavo na srminsko, bertoško vpadnico in hitro cesto. In ne nazadnje na odmik glavnega vhoda iz mesta. To naj bo le službeni in intervencijski vhod. Potem sta tukaj prvi in drugi pomol. Če ju podaljšamo več, kot je bilo predvideno, ampak še skladno z DPN-jem, dobimo enkrat večje podaljšanje, kot je bilo predvideno. S tem podaljšanjem prihajamo po naravni poti na globino 18 in 20 metrov. Prihranimo na poglabljanju in odlaganju mulja. To pomeni privarčevati preko 100 milijonov evrov v naslednjih 10 letih. To pomeni manj stroškov, a več učinka. In več delovnih mest. Luka bo lahko še dodatno zaposlovala. Najemali bomo zunanjo delovno sili ali sami na novo zaposlili ljudi. In tega niso “zmozgali” profesionalci, ampak GGM. In na to sem ponosen, ker mi stroka pritrjuje, da gre za odlično zamisel.

Ko že govorite o zunanji delovni sili. IPS-ji (izvajalci pristaniških storitev) so, lahko bi rekli, črn madež delovanja pristanišča. Veliko je govora o izkoriščanjih, podplačevanju delavcev itd. Ste s to težavo seznanjeni?

Marsikaj bo treba tukaj narediti. Stvari so ohlapne, marsikaj ne funkcionira. Gre tudi za slabo kontrolo. Možna so koruptna dejanja in izkoriščanja delavcev. Ni sistema nadzora, nihče ne ve, ali imajo plačane prispevke, ali so zavarovani. Zato bomo sedaj vpeljali sistem, ki bo to rešil. Ne more nekdo imeti prijavljenih 10 delavcev, Luki pa jih ponujati 30. Kot resna gospodarska družba moramo to preprečiti.

Kako je z drugim tirom? V proračunu ga ni, minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel pravi, da denarja zanj ni. Vi pa ste na vlado poslali pismo, v katerem opozarjate na zaskrbljenost, če ta ne bo zgrajen …

Meni je od nekdaj nesprejemljivo, da se slovenska politika ob vsakem sklicu obregne ob strateške projekte, ki so pomembni za razvoj države. Enostavno bi se morali, ne glede na politično opcijo, zavedati pomena določenih projektov. Vanj smo vložili že veliko denarja in ne moremo reči, da je vse, kar je bilo narejeno v preteklosti, slabo. Slabe so odločitve našega časa. Govori se preveč na pamet. Imamo številne vrhunske mednarodno priznane strokovnjake. Nekdo pa prinese informacijo, da je strošek izgradnje drugega tira 1,4 milijarde. Kje je tu podlaga? Če ta podatek uporabi visoki državni politik, mora za tem stati neki izračun. A ga še nihče ni videl. Zanimivo je, da se naseda na določene pavšalne podatke, ki so nepreverjeni in neutemeljeni. Včeraj smo na obisku imeli predsednika uprave Slovenskih železnic Dušana Mesa. Tudi sam ne ve, na kateri osnovi so bili izračunani ti podatki. Lahko. da bo cel projekt stal 600, 700 milijonov evrov, vendar očitno je namen prestrašiti slovensko javnost z grožnjami. Tako kot nam gorizijo s trojko. Operira se z nepreverjenimi podatki, ne vem, zakaj se nam to dogaja. Sam menim, da bi morala biti politika uravnovešena vsaj glede koncepta in geostrateškega položaja, ki nam daje moč, a je ne izkoriščamo.

Je to razlog, da ste se odmaknili iz slovenske politike? Po samo letu dni odhajate, kot je bilo slišati, precej razočarani …

Sedanji čas so nam preselili v leto 1945, na ideološko raven. In to je najslabše. Ker če bi gledali operativni, ustvarjalni del dvajset let po vojni in primerjamo obdobji od leta 45 do leta 65 in obdobje od leta 91 do recimo danes, bi hitro ugotovili, kako se je takrat vse razvijalo, sedaj, v času po osamosvojitvi, pa smo se ukvarjali vse prej s čim drugim kot z razvojem. Skratka, kar moti normalnega človeka, je to, kar se dogaja. Imeli smo ogromno prednost pred ostalimi, sedaj pa nas dohitevajo in prehitevajo. A vsa ta vprašanja bi bila nepotrebna, če bi sledili zdravemu razumu. Druga velika napaka, ki jo počnemo, pa je to, da puščamo, da propada znanje. Veliko podjetij je šlo v stečaj, pa ne zaradi poslovanja, ampak pohlepa. Tam je delalo veliko sposobnih ljudi, sedaj pa se ta know-how izgublja. Ne zavedamo se, da vse temelji na znanju.

Kako je po vašem mnenju prišlo do tega?

Na vrh v politiko so se povzpeli delomrzneži, nesposobneži. Kar pa je najhuje, je to, da so se iz pozicije prevzema oblasti umaknili kreativci, ustvarjalci in najbolj sposobni posamezniki. Spet naletimo na staro ljudsko modrost – pametnejši odneha. V prve vrste so se prerinili ljudje, ki niso ničesar ustvarili. Vse preko zvez in poznanstev. Zagnani in sposobni ljudje so se umaknili. Dejansko so nesposobni imeli sposobnost, da onesposobijo sposobne. To drži kot pribito, ampak je narobe. Pametnejši so popustili, v prve vrste smo pustili nesposobneže, zato rezultat ni dober. Zamerim pa ravno tem kreativcem in ustvarjalcem, ki so se od politike distancirali. Ta slovenska politika je konfuzna, kaotična in nestabilna. Sistem je kontaminiran in zato so okuženi tudi posamezniki. Dogaja se tudi ukazovanje in izsiljevanje, to je zelo prisotno. Dokler imaš svojo lastno glavo in pamet, si moteč.

Kakšen je vaš odnos s koprskim županom?

Boris Popovič je barvna televizija za številne akterje v slovenskem javnem življenju. Ker je kreativec, ustvarjalec, poln idej. Iz zaspanega mesta Koper je naredil sodobno, tudi turistično razvito mesto. Zato mi je njegov koncept zelo blizu, razmišljam zelo podobno. Zato z njim rad sodelujem.

Očitali so vam, da ste velikodušno odobrili novo sponzorsko pogodbo nogometnemu klubu. Kako komentirate te navedbe?

Pravzaprav ni bilo še nič podpisano, ampak je uprava sprejela sklep, da bomo podaljšali sponzorsko pogodbo v enakem obsegu. Kljub temu bomo v pogodbo vstavili nekaj varovalk. Od tega, da bomo zahtevali, da bo predsednik kluba človek iz Luke Koper, do tega da bodo v vseh organih odločanja kluba prisotni ljudje iz Luke Koper. Vnešen bo tudi člen, da če družba slabo posluje, lahko odstopi od pogodbe in seveda v primeru nesmotrne porabe, lahko tudi mi odstopimo od pogodbe, saj bi radi, da je vse transparentno. In še nekaj vam povem. Nogomet ni edini šport, ki ga podpiramo, in če se bomo uspešno razvijali in poslovali, bomo teh sponzorskih sredstev, ki nam jih nekateri očitajo, dali še več. Tu gre za naše mlade, za prihodnost, da jih odstranimo z ulic. Gre pa tudi za vračanje okolju, v katerem Luka deluje. In še nekaj bi poudaril. Ničesar nisem dal. Izvršujem le sklep uprave. Če uprava ne bi bila za to, pogodbe ne bi bilo.

V ponedeljek se obeta skupščina, zamenjani bodo nadzorniki, ki so vas ustoličili. Kaže, da je bil razlog za menjavo ravno vaše ustoličenje. Vse je kazalo, da vas nameravajo takoj zamenjati, a je nato predsednik uprave SOD-a Tomaž Kuntarič dopustil možnost, da ostanete na čelu družbe. Kaj sedaj pričakujete od skupščine? Menite, da bo zamenjan nadzorni svet?

Tisti, ki so jo zahtevali v vsej naglici in evforiji, naj kar pojasnijo, kaj in kako. Razlog za sklic skupščine, kje tiči? Kaznovanje nadzornikov, tistih, ki so glasovali proti, ker zanje sporen glas je že odstopil. Kje je torej razlog? Vprašati bi se morali, koga moti človek, ki je napovedal korektno, transparentno poslovanje in to takoj dokazal. Sodelavci mi pravijo, kje sem bil do sedaj. Poglejte, kaj je v pismu napisal pomemben partner iz Avstrije, ki sodeluje z lesnim terminalom. Da so se po 20 letih poslovanja prvič stvari spremenile do te mere, da ga je nekdo vprašal za mnenje, kako on vidi zadeve in kakšno je njegovo mnenje.

V javnosti se pojavljajo govorice, da ste iskali način za preklic skupščine. Ali to drži?

To ne drži. Prva moja izjava glede skupščine je bila, da bom spoštoval voljo delničarjev. Ne bi prekliceval skupščine, čeprav nekateri pravijo, da to možnost imam, lahko bi jo zamaknil, vendar ne vidim potrebe. Naj gospodje skuhano tudi pojedo. Jaz sem prišel zavedno, da zapuščam državni zbor in mesto sekretarja, tudi če bom tukaj le mesec dni, Kot sem rekel, sem dobil podporo delavcev, lokalne skupnosti in enega predstavnika kapitala. Ne vem, kaj je tukaj tako narobe.

Ne nazadnje so vas na zadnjem nadzornem svetu pohvalili …

Nadzorni svet je po pripravi dokumentov in poročil dejansko potrdil, da delamo dobro. Do sedaj sem se posvetil vse anomalijam in na podlagi reviziji in po posvetovanju s sodelavci pripravil prvi del anomalij poslovanja v Luki Koper.

Delo opravljate, čeprav še nimate podpisane pogodbe? Kako vam izplačujejo plačo?

Pri tem vprašanju ne morem biti indiferenten. Sam sem poslal dopis nadzornemu svetu in jih opozoril na odgovornost, upal sem, da bodo moj apel sprejeli. Vendar odločili so se drugače in podpis pogodbe z menoj prepustili novemu nadzornemu svetu, kar je malce čudno. Zanimivo je dejstvo, da sem sam podpisal kar nekaj pogodb, a sam je še nimam. Imam pa sklep nadzornega sveta, da lahko počnem vse, kar je v pristojnosti predsednika uprave.

Kako ocenjujete odziv javnosti na svoje imenovanje? Nekaj časa ste bili v Sloveniji po vseh poročilih, časopisih. Najpomembnejša tema v državi.

Takoj, ko sem prišel v Luko Koper, sem videl, zakaj so se nekateri hudičevo bali mojega prihoda. A po drugi strani dobivam kup prošenj za prijateljstvo prek Facebooka, ljudje komunicirajo z menoj. Nonice me ljubčkajo, pravijo, da držijo z menoj. Ljudje me pozdravljajo, radi bi se slikali z menoj. Ta negativna kampanja proti meni se je obrnila, moje ime je postalo brend. Saj veste, Luka Luka, Boris Boris pa na Sladki Istri je bila Torta Torta. Ta trend se odpira in postajam blagovna znamka.

Kaj boste počeli, če vas odstranijo v Luki Koper? Se boste vrnili v politiko?

Sam sem šel v politiko, ker nas je ta dolga leta vozila v napačno smer. Pametnejši so se povlekli korak nazaj in spustili v ospredje negativce, sedaj pa ni niti moralne odgovornosti za lumparije. Upal sem, da bomo z nekim novim valom premaknili ovire in rešili Slovenijo, pa je nismo. Poskusil sem se v opoziciji, pa sem trpel, ker je bilo vse skupaj pasivno. Nato smo dobili možnost za sestavo vlade in spet je nadaljevala ena spirala stihije. Jaz v tej spirali nisem. Ne sledim politiki enoumja. Imam svoje mnenje in svoje izkušnje. Govorili so mi, kaj lahko rečem in kaj ne. Tako v opoziciji kot v vladi. Češ da smo na skupni barki. In zakaj da sem izjavil, da sem proti dvigu davkov. Da je to vladna politika in da smo na skupni barki. A ta barka je čudna, mene pa ni na njej. To ni moja barka. A če me vprašate, ali bom ostal politik ... vsekakor, tako ali drugače do konca življenja.