Na Brdu pri Kranju se danes začenja mednarodna konferenca Skupaj za zdravje ob obeležitvi desete obletnice izvajanja nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Gantar je v svojem nagovoru poudaril, da zaradi staranja prebivalstva breme kroničnih nenalezljivih bolezni predstavlja vedno večjo grožnjo za blaginjo prebivalcev in za vzdržnost zdravstvenih sistemov. Na eni strani ministra skrbi, da se neenakosti v zdravju zaradi ekonomskih razmer in drugih vplivov na zdravje povečujejo. Prav tako pa ga skrbi, kako tudi v prihodnje zagotavljati vzdržnost zdravstvenega sistema.

Kot je poudaril, pa vse najpomembnejše skupine kroničnih nenalezljivih bolezni povezujejo skupni dejavniki, na katere je mogoče vplivati. Zmanjševanje kajenja in škodljivega pitja alkohola, skrb za primerno telesno težo in uravnoteženo prehrano, redna telesna dejavnost so dokazano koristni in stroškovno učinkoviti ukrepi, ki lahko nastanek kroničnih bolezni preprečijo oz. jih vsaj pomaknejo v poznejše življenjsko obdobje, je poudaril Gantar.

Meni sicer, da za zmanjšanje bremena kroničnih nenalezljivih bolezni ukrepanje na ravni posameznika ne zadostuje. Prav tako zmotno je po njegovi oceni razmišljanje, da lahko zdravstvena politika sama odpravi vse ovire pri zdravljenju.

Na zdravje namreč vplivajo tudi druge politike izven zdravstvenega sektorja, kjer pa so nemalokrat v ospredju povsem drugi interesi, je opozoril minister. Načelo zdravja v vseh politikah lahko zato polno zaživi le z močno podporo kompetentne dejavnosti javnega zdravja, ki mora postati pomemben element zdravstvenih sistemov, tudi v Sloveniji, je še poudaril Gantar.

V. d. direktorice Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) Marija Magajne pa je izpostavila dva izziva. Prvi je urejena struktura upravljanja programa, ki vključuje načrtovanje, usklajevanje njegovega izvajanja, spremljanje učinkov in uvajanje izboljšav. Drugi izziv pa je razumevanje različnih, tudi socialno-ekonomskih dejavnikov, ki danes vplivajo na življenjski slog posameznika, s tem pa tudi na pričakovano življenjsko dobo in umrljivost.

Prav vpliv socialno-ekonomskih okoliščin na zdravje je po besedah Boštjana Žekša iz urada predsednika republike za današnji čas še posebej aktualen.

Zdravstvo se sicer danes razvija v dve smeri, je povedal Žekš. Ena je razvoj medicinske znanosti, ki sicer zbuja vero v svetlo prihodnost, vendar pa so metode vedno dražje. Po drugi strani se zdravstvo razvija v smeri zavedanja, da moramo za svoje zdravje skrbeti tudi sami. Uspeh pa je možen le, če pozornost namenjamo obema področjema, je še dejal Žekš.