V raziskavi so sodelovale 904 testne osebe, rojene leta 1972 ali 1973 v novozelandskem mestu Duned, katerih zdravstveno stanje so spremljali vse od otroštva. Potekala je tako, da so morali sodelujoči najprej hoditi s svojo običajno hitrostjo, nato so hkrati z običajnim tempom hoje reševali naloge, na koncu pa so morali hoditi tako hitro, kolikor so mogli. Pri vseh treh meritvah je bilo jasno opaziti povezavo med hitrostjo hoje ter stanjem možganov in telesno kondicijo, so znanstveniki povzeli svoje ugotovitve v strokovni reviji Jama Network Open. Doslej je bilo tako povezavo opaziti le pri precej starejših ljudeh.

Formalno so bili vsi udeleženci približno iste starosti, vendar so znanstveniki na podlagi meritev telesnih funkcij, med njimi krvnega tlaka, volumna pljuč in srčnega utripa, določili tudi njihovo biološko starost. Sodelovala je tudi žirija, ki je starost sodelujočih ocenila glede na njihov videz. Rezultati so pokazali, da so bili nekateri sodelujoči v raziskavi tako zdravi in v telesno dobri kondiciji, kot da bi bili več let mlajši. Ta učinek je bil še posebej opazen pri najvišji hitrosti hoje - mladostni so bili še posebej tisti, ki so še posebej hitro hodili.

Petina oseb z najpočasnejšo hitrostjo hoje se je med 26. in 45. letom starosti za pet let hitreje biološko postarala kot pa petina oseb z najvišjo hitrostjo hoje. Najpočasnejši so poleg tega izkazovali za v povprečju 16 točk nižji inteligenčni količnik kot najhitrejši, prav tako so jim izmerili manjšo debelino možganske skorje, so še ugotovili znanstveniki.

Da telesna vadba lahko spodbuja psihično kondicijo, so pokazale že številne druge raziskave. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pred kratkim začela priporočati gibanje tudi kot preventivo pred demenco. A zakaj so ljudje v dobri telesni kondiciji tudi duševno bolj zdravi, ni jasno. Vzrok bi lahko bil, da se inteligentni ljudje v povprečju več gibljejo. Možno bi tudi bilo, da gibanje ohranja možgane zdrave.