Parade se je letos udeležil tudi newyorški župan Bill de Blasio, ki jo je leta 2014 blokiral zaradi homoseksualnega vprašanja. Protestniki so zato molili tudi zanj, večina od več kot milijona gledalcev pa se za prepire ni zmenila, ampak je uživala v predstavi, kasneje pa po številnih irskih pubih v mestu.

Tradicija parade ob dnevu sv. Patricka v New Yorku sega daleč nazaj do sredine 18. stoletja. Vedno je šlo za proslavo irske dediščine, čeprav tudi prve parade niso minile brez težav. Irski priseljenci so tedaj veljali za čudna bitja še bolj čudne - katoliške - vere in tako kot temnopoltim ali Judom je bil tudi njim prepovedan vstop v določene lokale.

Homoseksualci so vlagali tožbe

Od 90. let dalje se je zaostrilo vprašanje organizirane udeležbe homoseksualcev na paradi. Najprej so jim nasprotovali, ker so bili pač homoseksualci, potem so jim organizatorji dovolili posamično udeležbo brez zunanjih izrazov spolne usmerjenosti, kot so transparenti. Homoseksualci so vlagali tožbe, ki so jih sodišča zavračala z razlago, da imajo organizatorji parade vso pravico odločanja o tem, koga bodo spustili zraven.

Politični pritisk ni popustil in Bill DeBlasio je z zavrnitvijo udeležbe poslal odmevno sporočilo, še večja tragedija pa je bila, ko je sponzorstvo parade odpovedalo najpomembnejše podjetje na ta dan, pivovarna Guinness, ki se ji je pridružila še pivovarna Heineken. Organizatorji so leta 2015 deloma popustili in dovolili udeležbo ene organizirane gej skupine, nakar je pivo spet teklo v potokih.

Letos prepoved odpravljena

Letos pa je prepoved za homoseksualce odpravljena in ljudje se lahko predajo tistemu, kar je na praznik irskega svetnika najpomembnejše. Na dan, ko so vsi v New Yorku Irci, čeprav niso Irci, je treba obleči nekaj zelenega in nazdraviti bogati dediščini.

V ZDA danes živi 33,3 milijona ljudi irskega porekla

V ZDA danes živi 33,3 milijona ljudi irskega porekla, kar je več kot deset odstotkov vsega prebivalstva. Na irskem otoku na primer živi le 6,4 milijona ljudi. Največ Ircev je prišlo v ZDA po letu 1845, ko je na otoku izbruhnila lakota zaradi propadanja krompirja, od katerega je bila odvisna velika večina prebivalstva. Številni Irci so šli skozi New York, kjer so živeli v revščini in zaničevanju, vendar niso bili lačni.

V New Yorku so na spodnjem delu Manhattna pred desetletjem odprli muzej najemniških stanovanj iz druge polovice 19. stoletja. V zgradbi večinoma nemških priseljencev v predelu Mala Nemčija so obnovili eno samo stanovanje, v katerem je prebivala edina irska družina Moore.

Dali so jo v vrhnje peto nadstropje, ki je bilo takrat najmanj zaželeno in najcenejše, saj je bilo treba po stopnicah vsak dan navzdol in gor z vedri po vodo ali na stranišče. Zgradba je tekočo vodo dobila leta 1905, elektriko pa leta 1924. Družino je preživljal oče natakar, ki je dobival 20 dolarjev plače na mesec, stanarina za tri majhne sobice za veliko družino, pa je znašala osem dolarjev na mesec. Preživeli sta le dve od sedmih hčera in muzej je uspel odkriti njune potomce ter jih združiti za praznik.