Likovne zbirke Obalnih galerij Piran so rezultat večdesetletnega in še trajajočega zbiranja del ter dopolnjevanja posamičnih zbirk. V 70. letih z ustanovitvijo javnega zavoda Obalne Galerije Piran je bilo le-to dokaj naključno, že v naslednjem desetletju pa so opazni izoblikovani vsebinski koncepti posameznih zbirk.

S skrbno načrtovanimi rednimi odkupi, donacijami in organizacijo mednarodnih manifestacij, kot so Mednarodni slikarski ex-tempore, Mednarodni kiparski simpozij Forma viva Portorož, v preteklosti tudi fotografska kolonija Koštabona in druge, so nastale današnje zbirke, ki predstavljajo pomembno kulturno dediščino Istre, širšega nacionalnega in mednarodnega prostora od druge polovice prejšnjega stoletja dalje.

Sestavni del zbirk so tudi likovna dela Apollonija, Kobala, Lenassija, Marušiča in Šalamuna. Vsakdo izmed njih je, nekateri še vedno, soustvarjal to pomembno umetnostno področje v ožjem lokalnem pa tudi mednarodnem prostoru, kar dokazujejo najpomembnejše nacionalne nagrade za kulturo, nagrade Prešernovega sklada, piše na spletni strani Bežigrajske galerije.

Zvest Apollonio

Apollonio (1935-2009), dobitnik nagrade Prešernovega sklada v letu 1972 za slikarstvo in grafiko, je v sodobni slovenski umetnosti uveljavljen kot krajinar, ki je bil od začetka enakovredno zavezan še zvrsti grafike. Najpomembnejši izrazni element so zanj bile barve, s katerimi je v zanj določljivih stiliziranih ali abstraktnih formah upodobil številne, zlasti obmorske pejsaže in vedute. Pogosto je obmorske pokrajine nadgradil s človeško, najpogosteje žensko figuro.

Kobal je nagrado Prešernovega sklada dobil leta 2016 za razstavi Nocturno v Obalnih galerijah Piran in Območje zajetja v Bežigrajski galeriji v Ljubljani. Ne glede na izbrano motiviko ob klasičnih slikarskih tehnikah uporablja še druge, tudi nekonvencionalne materiale. V vsebinskem smislu njegova dela na sebi lasten način demonstrirajo, analizirajo in komentirajo stvarnost konkretnega trenutka ter hkrati nakazujejo avtorjeve vizije prihodnosti.

Lenassi (1927-2008), dobitnik nagrade Prešernovega sklada leta 1966, sodi med tiste maloštevilne kiparje, ki so se ustvarjalno posvetili istrskemu kamnu. Po končanem študiju se je sicer preizkušal v različnih kiparskih tehnikah, tudi ulivanju brona, v naslednjih desetletjih pa je bilo mogoče opazovati enovito idejno vsebinsko in sporočilno razsežnost, izhajajočo iz praizvora življenja in vsega danega v naravi.

Živko Marušič

Marušič, leta 1999 dobitnik nagrade Prešernovega sklada za retrospektivno razstavo v Moderni galeriji Ljubljana (1998), se posveča slikarstvu, risbi in grafiki. Skozi različne razvojne premene ves čas ohranja figuraliko, ki jo je na prehodu v 80. leta razvil v avtentično osebno slikarsko mitologijo.

Šalamun je nagrado Prešernovega sklada prejel leta 1993 za razstavo v Obalnih galerijah Piran. Z umetnostnim ustvarjanjem, zlasti z izkušnjami arte povere in body arta, se je srečeval kot član skupine OHO. V 70. letih minulega stoletja je bila že opazna njegova povsem samosvoja ustvarjalna pot v slikarstvu, ki je še danes neprimerljiva s sočasnimi umetnostnimi smernicami. Slikarska podlaga na negrundirani juti ogromnih formatov je postala prostor, ko je skozi meditativen proces spontano in z energičnimi kretnjami nanašal barve in raziskoval njihove materialne in simbolne vrednosti.

Razstava bo na ogled do 13. novembra.