Ivan Gregorič, 68-letni upokojenec iz Vogrskega, je svoje zadnje nagrade za dve inovaciji prejel v južnokorejskem Seulu ter na Kitajskem. Njegov samohodni stroj za urejanje parkov, imenovan Kraljica parkov, je na Kitajskem prejel srebrno medaljo, Gregoričev zložljiv vinogradniški voziček na ročni pogon z mehanskim prenosom moči pa si je v Seulu prislužil najvišjo, zlato medaljo. A to so zgolj zadnje v beri številnih nagrad, ki si jih je s svojim inovatorskim delom priboril Gregorič. Inovatorja smo obiskali v preteklem tednu, zaradi zasedenosti je za nas komaj našel čas, a si ga je z veseljem vzel, saj svoje inovacije rad pokaže tudi širši javnosti. 

Gregorič je po poklicu avtoličar, kruh pa si je služil v šempetrski Iskri Avtoelektriki. Ob delu ga je radovednost vedno gnala, da si je kakšno stvar izdelal tudi sam. Tako si je v svojih dvajsetih kar sam skonstruiral avtomobil, njegov prvi patentiran izum, s katerim se je pojavil tudi na različnih tekmovanjih tako doma kot po svetu, pa je bila naprava za vbrizgavanje plazme za globinsko zaščito avtomobilov - Ultra global. Naprava je onemogočala kapilarno rjavenje, plazmo pa je bilo mogoče vbrizgati tudi v že načeto rjavečo pločevino. Karoseriji avtomobilov je s svojim izumom podaljšal življenjsko dobo tudi za deset let ali več. 

Kraljica parkov bo izumitelju prinesla najbrž še marsikatero nagrado. Se bo kdaj znašla tudi v proizvodnji?

Idejo za samohodno kosilnico dobil po naključju

Do izuma, za katerega si je moral vzeti največ časa in na katerega je najbolj ponosen, pa je Gregorič prišel popolnoma po naključju. Hišo ima postavljeno v strm breg, zaradi česar mu ne preostane drugega, kot da svojo parcelo kosi z nahrbtno kosilnico. Delo s slednjo pa je zelo zahtevno. Kosilnico je treba ves čas prenašati na sebi, kosec je ob delu izpostavljen vdihovanju strupenih plinov, neprijetne so tudi vibracije, ki jih ob prenašanju kosilnice trpijo sklepi in mišice. 

Prav vibracije so bile tiste, ki so Gregoriča prisilile, da je pričel razmišljati, kako bi se lahko s hrbta znebil nadležnega in zdravju škodljivega motorja. Po eni izmed daljših košenj se je Gregorič spravil k pisanju s kaligrafsko pisavo, s čimer se tudi ukvarja. Vibracije od nahrbtne kosilnice so mu popolnoma omrtvile prste na desni roki, zaradi česar tistega dne ni mogel napsiati niti črke. Pirčel je tuhtati, kako bi se lahko podobnemu problemu izognil v prihodnje.

Prva kosilnica je imela motor nameščen na sredini vozička.

Sklenil je, da bo poizkušal motor kosilnice iz hrbta prestaviti na voziček, ki bi s pogonom istega motorja lahko koscu sledil tudi v klanec. Z veliko truda, dela in tudi poguma, pove Gregorič, je nastala prva somohodna večnamenska kosilnica. 

Lahka izvedba različnih del

Ko je Gregorič motor prestavil na voziček, je kosilnici dodal še multifunkcionalnost. S pomočjo hitro zamenljivih nastavkov kosilnica omogoča izvedbo različnih del, kot so oblikovanje živih mej, košnja trave in podrastja, prekopavanje in rahljanje zemlje, žaganje suhih vej, rahljanje in prezračevanje zelenic, sesanje odpadnega listja ter celo obiranje oliv. Vsa dela so mnogo lažja kot z nahrbtno kosilnico, saj delavec v roki drži zgolj nekaj kilogramov težko držalo, pri tem pa ne čuti nobenih vibracij motorja.

Po izdelavi prve se je Gregorič kmalu lotil konstruiranja druge kosilnice. Želel si je, da bi ta imela motor na zadnjem delu vozička. S pomikom motorja na konec vozička je Gregorič dosegel, da lahko kosilnica zapelje še v bolj strm breg, motor kosilnice pa je hkrati iz vozička hitro snemljiv. Izboljšano verzijo samohodne kosilnice je Gregorič poimenoval Kraljica parkov. 

Vinogradniši voziček za razbremenitev kolen

Še en izum, ki Gregoriču v zadnjem času na različnih tekmovanjih nosi nagrade, je zložljiv vinogradniški voziček na ročni pogon. Izumitelj si je slednjega zamislil, ko je slišal za težavo vinogradnikov v Italiji, ki si ob delu z nizkimi trtami hitro trajno poškodujejo kolena. Izdelal je voziček na ročni pogon, ki delavca v vinogradu popolnoma razbremeni, da lahko brez težav in ogrožanja svojega zdravja opravlja svoje delo. 

Vsi so vedeli, da ga potrebujejo, a vozička ni znal izdelati nihče

Gregorič si za svoje do potankosti izpiljene izume želi, da bi se preselili v serijsko proizvodnjo. Na trgu zanje že velja zanimanje, zato kot velik domoljub upa, da se jih bo lotil delati kdo v Sloveniji. Žal mu je, da se pri njemu ni oglasil še noben politik. Gregorič bi ga z veseljem sprejel, in mu pokazal, da imamo Slovenci dovolj znanja, da bi takšne stvari izdelali doma.