»Paradoksov« je več
Simpsonov paradoks je zgolj najočitnejša in najbolj didaktična past, ki preži na rokohitrsko premetavanje številk in odstotkov, še zdaleč pa ne edina. Vzemimo primer, ki ni Simpsonov paradoks, a je prav tako neintuitiven. Predstavljajmo si — pri čemer vsaka podobnost z resničnimi dogodki ni naključna — da človeštvo napade nova bolezen. Zavoljo ilustrativnosti predpostavimo, da vsi okuženi potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Leto pozneje človeštvo razvije cepivo, ki z 90-odstotno učinkovitostjo preprečuje okužbo. To pomeni, da če imamo dve enaki skupini in eno cepimo, druge pa ne, bo v prvi 90 odstotkov manj primerov bolezni.
Pol leta pozneje je na prvi strani časnika naslov Polovica hospitaliziranih kljub cepljenju. Mikavno bi bilo planiti k zaključku, da cepivo ne deluje, a za kakršenkoli sklep manjka ključen podatek, koliko ljudi se je cepilo. Če se je cepilo 91 odstotkov ljudi, je pri 90-odstotni učinkovitosti cepiva matematično dejstvo (v idealiziranem modelu), da bo polovica okuženih iz skupine cepljenih. Morda to ni intuitiven rezultat, a se da razmeroma enostavno in neizpodbitno izračunati. To pa ne pomeni, da cepivo ne deluje. V takem primeru bi bilo v bolnišnicah 91 odstotkov cepljenih in 9 odstotkov necepljenih (enako kot delež v populaciji). Tako pa je zgolj 9 odstotkov necepljenega prebivalstva prispevalo kar polovico hospitalizacij.
Statistika in sklepi se še dodatno zapletejo, če vključimo različen potek bolezni v različnih starostnih skupinah, različno učinkovitost cepiv in različno precepljenost različnih starostnih skupin. Vse to nas zlahka zapelje v popolnoma napačne sklepe, čeprav imamo na voljo vse podatke.

Zadnji aktualni primer je statistika hospitalizacij zaradi covida v Izraelu, ki je po internetu krožila v različnih sporočilih kot »dokaz«, da cepljenje ne deluje. Po uradnih podatkih je bilo 15. avgusta v Izraelu skoraj 60 odstotkov hospitaliziranih cepljenih. Kasneje je širši javnosti profesor biostatistike s pensilvanske univerze Jeffrey S. Moris v dolgem poljudnem članku pojasnil, da se sklepi povsem spremenijo, če upoštevamo še naslednje dejavnike: visoka precepljenost, neenakomerna precepljenost po starosti, tako rekoč stoodstotna precepljenost starejših, zanemarljiva precepljenost mladih, značilno različen potek bolezni pri starejših in mlajših. Pravilna analiza pokaže, da so cepiva še vedno zelo učinkovita.

Epidemija covida je kompleksen pojav, pri katerem smo vsakodnevno bombardirani s podatki, številkami in statistiko iz najrazličnejših virov. Medtem ko surovim številkam kaj dosti ne moremo oporekati, je pri izpeljavah in preračunih potrebna dobršna mera previdnosti. Tudi na internetu najdemo diamante, če jih znamo poiskati in obrusiti, torej razumeti, a to zahteva obilico časa, znanja in izkušenj. Epidemiologi in statistiki v uradnih institucijah, ki se s tem početjem ukvarjajo vso kariero, so zagotovo prijaznejši verodostojen vir.
— — —
Dr. Matej Huš je kot znanstveni sodelavec zaposlen na Kemijskem inštitutu.
Članek je bil prvič objavljen v Delu 2. 9. 2021.

"Uporabniki naših storitev so ljudje v stiskah – čustvenih, fizičnih, psihičnih, finančnih in socialnih. Ne predstavljam si obravnave in začetek lepega, strokovnega delovnega odnosa s sočlovekom, ki se začne s PCT legitimacijo.
Ok.... legitimacija na osnovi osebnega dokumenta (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje) in legitimacija na osnovi zdravstvene izkaznice...v takšni legitimaciji ne vidimo nič spornega. Brez zadržkov te dokumente pokažemo kjerkoli in komurkoli. Tudi teh dokumentov NI OBVEZNO POKAZATI, ČE NOČEMO.
V čem je pokazati dokazilo PCT in preverjanje PCT tako strašansko sporno? Zaradi principa, načela, uporništva?
Mogoče zato, ker je zdravje in življenje ljudi tako nepomembno?

Nina Dečman, globok naklon. Biti upornik je tezko a biti na napacni strani je tezje. Ti si luc, ki lahko pogleda zdaj in vedno vsakega v oci, na drugi strani je greznica, ki jo urejajo "ljudje" brez morale, etike, neposteni in izredno nevarni.... vse najboljse, zdravja in srece, vse bo dobro, ne skrbi !!!!