"V zvezi z LNG-terminalom Adriatic (Rovigo) lahko povemo, da ima upravljalec terminala v tem trenutku odprt razpis za proste kapacitete. Potrdimo lahko, da je družba Geoplin izkazala interes za sodelovanje na razpisu, ki ga je upravljalec terminala tudi sprejel," so v odzivu zapisali na Geoplinu.

Obenem so potrdili, da so izkazali interes za nakup zmogljivosti, ko bodo na voljo v prihodnjih obdobjih, tudi na hrvaškem LNG-terminalu na Krku.

Hrvati povečujejo zmogljivost terminala

Hrvaški premier Andrej Plenković in zunanji minister Goran Grlić Radman sta v zadnjem času pojasnila, da se je hrvaška vlada v luči ruske agresije na Ukrajino odločila razširiti zmogljivosti omenjenega terminala, in sicer z 2,6 na 2,9 milijarde kubičnih metrov, čez tri leta pa na 6,1 milijarde kubičnih metrov.

Geoplin se je pred meseci sicer neuspešno potegoval za pridobitev zadnjih prostih zmogljivosti za dobavo plina na terminalu Krk na Hrvaškem.

Proučujejo pa tudi druge možne vire dobav plina, tako pri proizvajalcih kot pri posrednikih. Vendar podrobnosti ne morejo razkriti, ker gre pri pridobivanju novih nabavnih virov zemeljskega plina za pogovore, ki so vezani na bilateralno sodelovanje med družbo in potencialnimi dobavitelji, so pojasnili.

Kot so zatrdili, svojim odjemalcem ves čas skladno s pogodbenimi določili zagotavljajo nemoteno oskrbo z zemeljskim plinom in za to bodo skrbeli tudi v prihodnje. "Imamo diverzificiran nabavni portfelj, glede na situacijo pa seveda iščemo še dodatne nabavne vire zemeljskega plina, pri čemer pogovori potekajo z različnimi potencialnimi partnerji. Pri vseh potencialnih dobavah plina si prizadevamo pridobiti zanesljiv in cenovno konkurenčen vir," so navedli.

Geoplin se še naprej sooča z zmanjšano dobavo ruskega plina. "V zvezi z dobavo plina iz naslova pogodbe z Gazpromom lahko povemo, da dobave plina ne dosegajo nominiranih količin," so navedli. Ob tem sicer poudarjajo, da njihovi odjemalci tega ne občutijo, saj omenjena količinska odstopanja uravnavajo z alternativnimi nakupi.

Po neuradnih navedbah spletnih Financ iz sredine junija naj bi v Slovenijo prišlo do četrtino manj plina, kot bi ga moralo. To pri oskrbi ne predstavlja težav, saj je poraba poleti precej nižja, se pa manj polnijo skladišča, ki jih država najema v Avstriji in na Hrvaškem.

Na vprašanje o morebitnih vplivih letošnjih pretresov na plinskem trgu na poslovanje družbe so odgovorili, da finančnih rezultatov družbe ne morejo komentirati, dokler se z njimi ne seznanijo ustrezni korporativni organi.

Geoplin je pred dnevi objavil konsolidirano letno poročilo skupine za leto 2021. V njem navajajo, da je bilo poslovanje skupine v lanskem letu uspešno, predvsem zaradi rekordne količinske prodaje v celotni zgodovini skupine, predvsem na tujih trgih, ter ustrezne optimizacije in koriščenja skladišč in nabavnega portfelja.

Čisti prihodki od prodaje so v lanskem znašali 756,1 milijona evrov, medtem ko so leto pred tem 390,2 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je lani znašal 15,1 milijona evrov, čisti poslovni izid skupine pa 18,6 milijona evrov, še izhaja iz objavljenega poročila.