Fakulteta za pomorstvo in promet (FPP) Univerze v Ljubljani in Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte občine Izola (JZP Izola) sta včeraj organizirala javno predstavitev Strategije za zaščito obalnega pasu zaradi vpliva podnebnih sprememb na višino morske gladine. Na javni predstavitvi, ki so se je udeležili številni predstavniki strokovne javnosti ter nevladnih organizacij, so spregovorili predstavniki države, znanstvenih in strokovnih organizacij.

V uvodu je zbrane pozdravil dekan FPP UL prof. dr. Peter Vidmar, ki je gostila javno razpravo. Povedal je, da ga veseli, da so se zbrali predstavniki različnih institucij in da je prav, da vedno več ljudi naslavlja to problematiko, saj se bo hitreje premaknilo v pravo smer.

prof. dr. Peter Vidmar, dekan FPP UL

Program dogodka in predavatelje je predstavil mag. Iztok Škerlič, tekom javne razprave pa so udeleženci izpolnili spletni anketi, ki sta naslavljali to problematiko.

mag. Iztok Škerlič

Aleš Bizjak z Direktorata za vode ministrstva za naravne vire in prostor je povedal, da je v pripravi nacionalna strategija prilagajanja podnebnim spremembam, ki jo pripravljajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ta pa bo kompatibilna z načrtom zaščite obale. Ob tem je dodal, da je narejena projektna naloga za zaščito slovenske obale, ki vsebuje 72 ukrepov. Ker jih bo nekaj od teh (16) neposredno vplivalo na okolje, je pri tem nujno potrebno sodelovanje javnosti, za kar bi bila potrebna sodobna platforma za komunikacijo vsebin. Izpostavil je še, da ima slovenska obala kar nekaj zaščitenih območij z naravno in kulturno dediščino, po njegovem mnenju pa mora to strategija tudi upoštevati.

Ukrepi za zaščito obalnega pasu zaradi dvigovanja morja bi terjali velika finančna sredstva, ki jih obalne občine tudi ob pomoči države ne bi bile zmožne financirati same, je sledila predstavitev možnosti za nepovratno sofinanciranje iz evropskih sredstev. Po besedah Gabriela Mezenga Nkode, predstavnika ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, trenutna finančna perspektiva 2021–2027 ne predvideva takšnega sofinanciranja. Se je pa že pričela razprava in priprava nove finančne perspektive 2028–2034, zato bi bilo potrebno to strokovno podlago, o kateri je potekala javna razprava, razširiti z akcijskim načrtom z izvajanjem ukrepom.

Na podlagi Evropskega zelenega dogovora do leta 2050 bo na področju soočanja s podnebnimi spremembami na voljo 1.800 milijard evrov, EU pa bo sofinancirala tretjino posamezne naložbe. Poleg kohezijskih sredstev pa so na voljo še nekateri skladi in mehanizmi.

O tem, kakšni so možni posegi in variante v štirih obalnih občinah je predstavil dr. Primož Banovec z Inštituta za vodarstvo iz Ljubljane, ki je predstavil tudi projekcije posledic dvigovanja gladine morja v obalnih občinah.

Po njegovih besedah se je gladina morja dramatično pričela spreminjati po letu 1990, trenutno pa na leto naraste za približno 4 milimetre. Dvigovanje naj bi se pospešilo do 10 milimetrov na leto. Na podlagi študije Analiza dosega poplav iz leta 2014, naj bi se v obalnih občinah gladina morja do leta 2100 dvignila za 1,1 metra.

Eden izmed problemov je tudi pogrezanje slovenske obale, ta se na leto pogrezne za 1,5 milimetra. Še večji problem pa so nasuta območja, kot je koprska Bonifika. Tam se na leto tla pogreznejo za 12,1 milimetra.

Izpostavil je tudi poplavno ogroženost, ki je prisotna že danes, predvsem na območju priobalnih ravnic in depresij ob izlivih rek Rižane, Badaševice in Dragonje, ob pogoju visoke plime, ko zaradi tega ni prostega izliva v morje.

dr. Primož Banovec

Banovec je še povedal, da bodo za zaščito obalnega pasu potrebni tako gradbeni kot tudi negradbeni ukrepi. Ti bodo lahko posegli v morje, na obalni pas ali pa umik z obalnega pasu, kar so tudi scenariji za pogovore, kako bomo v prihodnosti reševali to problematiko. Po njegovih besedah to ne bo majhen finančni zalogaj, saj bo izvedba vseh 72 ukrepov iz projektne naloge za zaščito slovenske obale stala okrog dve milijardi evrov. 100 milijonov evrov bo šlo po njegovih besedah samo za obalni kanalizacijski sistem, ki ima že sedaj zaradi vdora slane vode veliko težav.

Pravne vidike je predstavil mag. Marko Starman, višji predavatelj na Evropski pravni fakulteti Nove univerze, Nova Gorica, ki je v uvodu povedal, da urejanje morja ni urejeno sistemsko; kdo je pristojen, financiranje, načrtovanje in kako pri tem spoštovati evropski okvir. Prav tako je potrebno postaviti ločnico, kje je meja med državno in občinsko pristojnostjo.

mag. Marko Starman

Okoljski vidik je predstavila mag. Lea Pačnik iz podjetja Aquarius d.o.o., Ljubljana, ki je izpostavila, da je obalni pas prepleten z zaščitenim območjem, ukrepi za zaščito pa lahko negativno vplivajo na naravo. Prav tako je izpostavila kulturno dediščino in krajino. Glede na projekcijo, ki so jo naredili na podlagi 72 ukrepov, so le ti ocenjeni z oceno C, kar pomeni, da ti ne bi imeli takšen vpliv na naravo.

dr. Jerneja Penca

O tem, kako se lotevati izziva dviga morske gladine in kakšni so pri tem družbeni in upravljavski vidiki, je spregovorila dr. Jerneja Penca iz Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper. Povedala je, da gre pri načrtovanju izvajanja ukrepov za družbeni izziv, da je zaradi tega potrebno ukrepe izvajati postopoma, celovito in v sodelovanju z javnostjo. Pri slednjem mora biti vključen širok krog strokovnjakov, druga javnost, prepletena pa mora biti večgeneracijsko. Ob koncu je še dejala, da smo trenutno v idealnem trenutku, da ukrepamo dovolj zgodaj.

Na koncu je potekala še razprava, same zaključke včerajšnje predstavitve strategije za zaščito obalnega pasu zaradi vpliva podnebnih sprememb na višino morske gladine pa bodo javnosti posredovali v kratkem.