Avtorja sta zapisala, da se je vse začelo s podpisi poslancev, ki so v imenu nacionalnega inetresa preprečili, da bi Pivovarna Union prešla v belgijske roke in tako na široko odprli vrata ne le nakupu omenjene pivovarne Laščanom, ampak slovenski divji privatizaciji nasploh. Ni šlo zgolj za privatizacijo, ampak pravzaprav tajkunizacijo. 

Nadaljevalo se je z bankami, ki so poceni denar plasirale na trg in brez pravih zavarovanj odobravale kredite številnim direktorjem, ki so se namesto z razvojem podjetij ukvarjali predvsem z odkupom in izčrpavanjem. Nekaterim, predvsem tistim, ki so se lotili tajkunizacije dovolj zgodaj, je tudi uspelo. Tisti, ki so se z ogromnimi krediti znašli sredi krize, ki je prišla v Slovenijo, pa enostavno niso mogli več naprej. Prenapihnjene delnice so strmoglavile, denarni tok podjetij je padel, tako je prišlo do nezmožnosti odplačevanja kreditov. 

Banke so čez noč zahtevale vračilo, ker podjetja niso bila sposobna vračati denarja, so propadla. Njihovo imetje je bilo v resnici veliko manjše, kot se je vodilo v knjigovodskih zapisih. Banke so morale odpisati številne terjatve, nastala je ogromna luknja, ki jo bodo sedaj sanirali davkoplačevalci. Več o tem, kako je prišlo do tega stanja, z imeni politikov, podjetnikov in ljudi iz ozadja, si preberite na spletni strani Dnevnika.