Kot pojasnjujejo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO), je kakovost zraka na Obali večino dni dobra, saj so prekoračitve mejnih vrednosti delcev pri nas redkejše kot v celinski Sloveniji. "Meritve kakovosti zunanjega zraka na Obali so v zadnjih letih nižje od standardov kakovosti, ki jih predpisuje zakonodaja, za vse parametre, razen za ozon," pravijo v ARSO. Meteorološki pogoji na Obali so namreč večino časa ugodnejši za razredčevanje izpustov kot v celinski Sloveniji, kjer se v kotlinah in dolinah onesnažen zrak zadržuje dalj časa, zato so razen ozona vrednosti ostalih parametrov na Obali nižje kot v celinski Sloveniji. Kot kažejo meritve, od leta 2006 v Kopru ni prišlo do večjega prekoračenja, kot je dovoljeno v koledarskem letu. Kadar pa v hladnih obdobjih pride do preseganj mejne dnevne vrednosti, je večinoma razlog v transportu onesnaženega zraka iz Padske nižine.

Ozon še vedno velik problem

Onesnaženost z ozonom je v Sloveniji predvsem prisotna prav na Primorskem. V ARSO pojasnjujejo, da je ozon sekundarno onesnaževalo, saj v prizemni plasti zraka ni njegovih neposrednih izpustov. Ozon ima zapleten mehanizem nastanka. "Ker so kompleksne reakcije, ki vodijo do nastanka ozona intenzivnejše ob visoki temperaturi in močnem sončnem obsevanju, je onesnaženost zraka z ozonom največja poleti. Snovem, iz katerih nastaja ozon, pravimo predhodniki ozona in obsegajo dušikove okside, ogljikov monoksid, atmosferski metan ter nemetanske hlapne organske spojine," so nam pojasnili. Prav bližnja Padska nižina je z ozonom najbolj onesnažen predel v Evropi. Ob zelo pogosti zahodni cirkulaciji zračne mase pride ta onesnažen zrak v Slovenijo, predvsem na Primorsko.

Iz zemljevida Evrope s prikazanimi ravnmi ozona je razvidno, da je najbolj z ozonom onesnažen predel Evrope Padska nižina, od koder onesnaževanje prihaja tudi k nam.

Kot rečeno, je ozonska obremenitev zlasti poleti izjemno visoka. Kot kažejo podatki, je v letošnjem vročem poletju, ko so prevladovali ugodni pogoji za nastanek ozona, v Kopru prišlo kar do enajstih preseganj urne opozorilne vrednosti. Od začetka leta do konca julija pa je bilo v Kopru zabeleženih 54 dni s preseženo 8-urno vrednostjo, kar je še enkrat več od dovoljenih. Letošnje poletje so na slabo kakovost zraka na Obali vplivali poleg ozona tudi požari na Krasu in Italiji, zaradi česar so meritve v Kopru zabeležile preseganje mejne dnevne vrednosti PM10.

Ukrepati bo potrebno na mednarodni ravni

Seveda nas zanima, kakšni ukrepi so na voljo, da bi se onesnaževanje z ozonom na Obali zmanjšalo. Največje ravni ozona so poleti na prostem v popoldanskih urah, zato je še zmeraj najbolj učinkovit ukrep za zaščito zdravja, da se ob izdanih opozorilih o povišanih ravneh ozona zadržujemo v notranjih prostorih. Kaj več niti ne moremo na Obali narediti, saj so ukrepi, ki so na voljo na lokalni ravni, precej omejeni. Kot pravijo na ARSO, je namreč ozon regionalno onesnaževalo, kar pomeni, da lokalni ukrepi za njegovo zmanjšanje niso dovolj.