Splošni parametri pokazateljev zdravja v posameznih obalno-kraških občinah kažejo, da so Ankarančani v primerjavi s slovenskim povprečjem (17,7 dni) manj odsotni z dela zaradi bolezni (15,1 dni), beležijo pa nekoliko več srčnih infarktov (2,7; slovensko povprečje 2,1) in zlomov kolkov (8,3; slovensko povprečje je 6,5 na 1000 prebivalcev). Njihovo duševno zdravje je relativno dobro, glede na to, da je na 100.000 prebivalcev stopnja umrljivosti zaradi samomora 9 (slovensko povprečje je 19).

Tudi po številu prometnih nesreč s poškodbami kaže Ankaranu dobro, saj se jih na 1000 prebivalcev zgodi 0,5, medtem ko je slovensko povprečje 1,4.

Najslabše stanje glede samomorov v občini Divača

V divaški občini velja izpostaviti manj srčnih kapi (1,8 na 1000 prebivalcev) v primerjavi s slovenskim povprečjem (2,1), več pa je zlomov kolkov (8,4; slovensko povprečje 6,5). Zato pa opazno odstopajo po stopnji umrljivosti zaradi samomora, ki na 100.000 prebivalcev znaša 28.

V občini Hrpelje-Kozina je denimo število občanov, ki uživajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, manjše od slovenskega povprečja. Veliko več je bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka (9,4 na 1000 prebivalcev). V tej občini je duševno zdravje boljše kot v Divači in Ankaranu, saj beležijo najnižjo stopnjo umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji – tri na 100.000 prebivalcev.

Slovenske regije in samomorilni količnik, povprečje (2013-2020). Vir: NIJZ

Manjši delež občanov, ki uživajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, imajo v Izoli. Zato pa imajo v tej obalni občini več ljudi, ki potrebujejo pomoč na domu. Stopnja umrljivosti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev znaša v izolski občini 12. Višji je tudi delež pijanih povzročiteljev prometnih nesreč.

Koprčani pogosto na bolniški 

Komenska občina odstopa od slovenskega povprečja pri deležu občanov s sladkorno boleznijo, teh je manj, je pa več zlomov kolkov (8,8). Neslavno mesto zasedajo tudi po stopnji umrljivosti zaradi samomora, 24 na 100.000 prebivalcev.

Koprčani so dan več bolniško odsotni (18,8 dni), beležijo pa manj občanov s sladkorno boleznijo in povišanim krvnim tlakom. Manj je tudi takih, ki potrebujejo pomoč na domu. Stopnja umrljivosti zaradi samomora na 100.000 prebivalcev je 10. Prometnih nesreč s poškodbami se zgodi 0,9 na 1000 občanov (slovensko povprečje 1,4).

Med Pirančani manj sladkornih bolnikov, več ljudi rabi pomoč na domu

Pirančani beležijo manj bolniških odsotnosti z dela, manj je občanov s povišanim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo. Imajo pa več prebivalcev, ki potrebujejo pomoč na domu. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je 14. Višji je tudi delež pijanih voznikov, ki zakrivijo prometno nesrečo.

V občini Sežana imajo manj bolniških staležev, manj je ljudi s povišanim krvnim tlakom ali sladkorno boleznijo, beležijo pa nekoliko več srčnih kapi (2,4) in zlomov kolkov (7,4). Imajo manj občanov, ki potrebujejo pomoč na domu. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je 17.

Manj bolezni sodobnega časa

Pod črto je glede na slovensko povprečje v obalno-kraški regiji nekoliko več starejšega prebivalstva (nad 80 let). Manj je migracij zaradi dela in bolniških odsotnosti, manj je alkoholizma, manj je sladkorne bolezni in povišanega krvnega tlaka. Manj je možganskih kapi in novih odkritih primerov raka, manjša je tudi umrljivost zaradi raka. Več pa je zlomov kolkov pri starejših od 65 let. Ostali parametri se držijo blizu slovenskega povprečja.

Kar se tiče duševnega zdravja je na Obali in Krasu stanje generalno gledano boljše od slovenskega povprečja. Kljub slabšim številkam v nekaterih občinah glede na stopnjo umrljivosti zaradi samomorov, je v tej regiji manj občanov, ki zaradi duševnih bolezni uživajo zdravila, kažejo podatki NIJZ. 

Kam po pomoč?

Posameznik, ki čuti hudo duševno stisko ali ima samomorilne misli, lahko strokovno pomoč poišče v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrne na svojega osebnega zdravnika ali pa na eno od spodnjih služb oziroma skupin.

Pomoč v stiski:

112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)

116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)

116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)

01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)

031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)

Živ? Živ! – zivziv.si