Foto: Daniel Novaković/STA

Umetniški program proslave je bil ubran na tone Prešernovega Krsta pri Savici v režiji Katje Pegan. Poleg večine letošnjih so se jih udeležili še nekateri lanski nagrajenci, ob njih pa tudi predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik vlade Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti.

Prešernovo pesnitev Krst pri Savici zaradi vpliva, ki ga je imel pesnik na slovensko pesništvo in književnost, danes razumemo kot slovenski nacionalni ep, pa tudi kot prelomnico v slovenski književnosti. Prav zaradi teh dveh razlogov pesnitev ostaja predmet številnih interpretacij in različnih pogledov v znanosti ter umetnosti, je zapisano na spletni strani koprskega gledališča. 

Sestavljajo jo trije deli: sonet, posvečen Matiju Čopu, Uvod in Krst. Četudi je priredba besedila za uprizoritev Gledališča Koper iz treh (oziroma štirih) delov, se ti ne prekrivajo s Prešernovimi; priredba od izvirnika namreč ohranja le tisto, kar je za uprizoritev nujno, s tem pa se osredinja predvsem na usodo Črtomirja in Bogomile ter njune nemogoče ljubezni. Pri tem se izrisuje širša slika o usodi slovenskega naroda oziroma naših prednikov, ki so se v 9. stoletju soočali s pokristjanjevanjem, čemur so sledili trije upori proti temu pojavu, ki so vodili v poraz poganov. Krst pri Savici je postavljen v čas tretjega upora in čas, ko se Črtomir kot edini preživeli vrne domov. Predstava se začne z videom, ki zajema Uvod pesnitve (torej tretji upor) in je sestavljen iz plesnega dela ter interpretacije Prešernove pesnitve. Po Uvodu se dogajanje nadaljuje na odru, na katerem v spremstvu plesalcev, glasbenikov in igralcev vidimo Črtomirja in Bogomilo od trenutka, ko se spoznata, do dne, ko se Črtomir vrne iz boja in spozna, da njuno ponovno združenje ni mogoče.

Katja Pegan

Kot je dejala direktorica Gledališča Koper Katja Pegan: "Prešernova proslava je praznovanje ustvarjalnosti, ki ni potrebna samo kulturi in umetnosti, ampak je ustvarjalen pristop običajno tisti, ki odpira vsem izzivom nove svetove. Prešeren ni vedel, da piše konstitutivni ep slovenskega naroda in mu ni predložil nobenih navodil za branje ali razumevanje, zato vsak čas v njem prepoznava svojega junaka. V vsaki družbeni ureditvi je Črtomir glasnik aktualnih vrednot, promovira 'novega' človeka."

"Sama sem brala Krst kot Črtomirov in Prešernov osebni boj, kot rešitev svoje 'duševne drame' in spoznanje, da se človek lahko rodi večkrat v svojem življenju in postane nov človek. Bistvo tega novega človeka je Prešernovo prepričanje, da je potrebno imeti pozitiven odnos do življenja, ne glede na žrtve, ki jih življenje zahteva od vsakogar, zlasti pa od ustvarjalca," je zaključila režiserka.

Nagovor Jožefa Muhoviča

Muhovič se je v svojem govoru dotaknil trenutnih zahtevnih razmer, umetnost pa se po njegovih besedah na različne preizkušnje in krize vselej odzove z energijo konstruktivnosti. Umetniki so, kot je dejal, od nekdaj delovali na meji, kjer se srečujeta znano in neznano, rutinsko in vizionarsko. Odpravljajo se v neznano ter neznano pomikajo bliže k artikuliranemu, širijo obzorja, presnavljajo izkustvo in utirajo pot iz nepomembnega v pomembno.

Umetnost je po Muhovičevem mnenju prehodni ritual v neko drugo stanje stvari, drugo stanje percepcije, eksistence oblik in koeksistence med svetom in ljudmi. Tega stanja pa ni mogoče sprogramirati ali ustvariti po želji oziroma nareku. "Včasih ga sploh ni mogoče ustvariti, ampak zgolj pripravljati ugodne pogoje za njegov nastop", je dejal slavnostni govornik.

V upravnem odboru Prešernovega sklada so si bili že na začetku mandata enotni, da mora biti Prešernov dan praznik, ki počasti opuse in dela slovenske kulture, je pojasnil Muhovič, ko je predstavil letošnje dobitnike nagrad, ki so se nato v krajših video portretih predstavili še sami.

Prejeli so jih klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman za življenjsko delo, za posamično ustvarjalnost ali ustvarjalnost v zadnjih treh letih pa režiserka Špela Čadež, slikar Dušan Kirbiš, pesnica in pisateljica Anja Štefan, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, skladatelj Damijan Močnik in igralka Jette Ostan Vejrup.

Foto: Daniel Novaković/STA

V Cudermanovem imenu je nagrado prevzel ustanovni član društva Consortium musicum Janez Kranjc, v imenu Jette Ostan Vejrup pa igralec Boris Ostan. V zahvalnem nagovoru je Cuderman zapisal, da nagrado sprejema kot priznanje slovenskemu zborovskemu petju oziroma vsem neznanim pevkam in pevcem, zborovodjem in korepetitorjem, ki se trudijo za njegovo ohranjanje in rast. S to nagrado je zborovsko petje dobilo najvišje nacionalno priznanje, je izpostavil nagrajenec.

"Umetnost, o kateri smo govorili nocoj, ni namenjena temu, da bi korigirala svet ali odpravila naše tegobe v njem. Njena naloga je prej v tem, da bi nam svet in tegobe pomagala prenašati. Da bi svet in naše stiske napolnila s svojo presežno, osmišljujočo in katarzično navzočnostjo," je še dejal Muhovič.