Glasovanje v morebitnem drugem krogu volitev se po zakonu opravi najpozneje 21 dni po prvem glasovanju. Ta bo tako najverjetneje 13. novembra, v njem pa se bosta pomerila kandidata, ki bosta v prvem krogu dobila največ glasov.

Novoizvoljeni predsednik bo v DZ predvidoma prisegel 23. decembra, dan zatem, ko se izteče mandat aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju. Slednji je svoj drugi mandat nastopil 23. decembra 2017.

V skladu z zakonom morajo biti volitve predsednika republike opravljene najpozneje 15 dni pred iztekom petletne mandatne dobe prejšnjega predsednika republike, volitve pa se razpišejo najprej 135 in najpozneje 75 dni pred iztekom mandatne dobe. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja sicer ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni.

Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na to funkcijo. Po ustavni ureditvi predsednik predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Med njegovimi pristojnostmi so razglašanje zakonov, imenovanje in predlaganje nekaterih funkcionarjev ter razpis volitev v državni zbor.

Lokalne volitve 20. novembra  

Urška Klakočar Zupančič pa je danes razpisala tudi lokalne volitve, ki bodo 20. novembra. Drugi krog županskih volitev v občinah, kjer v prvem krogu še ne bodo izvolili župana, pa bo 4. decembra. Volilna opravila bodo začela teči 5. septembra.

Datum lokalnih volitev sicer določa že zakon. Novela zakona o lokalnih volitvah, sprejeta novembra 2017, je namreč kot stalen datum rednih lokalnih volitev določila tretjo nedeljo v novembru. Pred štirimi leti so tako volitve potekale 18. novembra, v občinah, kjer nobenemu od županskih kandidatov ni uspelo zbrati večine glasov, pa je 2. decembra sledil še drugi krog.

Volitve bodo potekale v vseh 212 občinah. Volivke in volivci pa se bodo na njih izrekali tako o županih, kot članih občinskih svetov, ki imajo glede na velikost občine različno število članov, v skladu z zakonom od sedem do 45. V občinah, kjer prebivajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, bodo volili tudi predstavnike teh skupnosti v občinski svet.

V občinah z ustanovljenimi ožjimi deli pa bodo hkrati potekale še volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Zakon namreč določa, da se te volitve opravijo istočasno kot redne volitve v občinske svete, razpišejo pa jih župani.

Kandidate oz. kandidatne liste lahko določijo politične stranke v občini, lahko pa jih vložijo tudi volivci.

BONUS VIDEO: Kako nameravajo rešiti katastrofalno stanje z vodo v Slovenski Istri?