Pilotni monitoring odpadnih voda izvajajo na sedmih čistilnih napravah v državi, kjer merijo prisotnost novega koronavirusa. Okuženi ljudje ga namreč izločajo tudi prek blata, ki se prek kanalizacijskega sistema steka v čistilne naprave, je pojasnila Ravnikarjeva. S tem lahko prisotnost virusa spremljajo tako pri ljudeh, ki so zboleli, in tudi pri tistih, ki imajo malo ali so brez simptomov ter niso bili napoteni na testiranje. "Spremljanje novega koronavirusa v odpadni vodi je dober dopolnilni načrt ob običajnem testiranju populacije," je ocenila.

V Ljubljani so količino novega koronavirusa v odpadnih vodah začeli spremljati sredi septembra in jo že nekaj mesecev spremljajo trikrat na dan. Vrhunec količine virusa so zabeležili konec oktobra, ki je nato vztrajal in se od sredine februarja povečuje, je povedala Ravnikarjeva. V ljubljanskih odpadnih vodah merijo tudi prisotnost angleške različice virusa, ki po njenih besedah raste zelo hitro. V prvem delu februarja je znašal od dva do štiri odstotke, v tretjem tednu februarja 17 odstotkov in okoli 30 odstotkov v prvem tednu marca. Prisotnosti južnoafriške različice zaenkrat še niso zaznali.

V zadnjem času opažajo povečanje količine v vzorcih čistilne naprave Maribor. Koper ima vseskozi isti trend, količina virusa se od oktobra ves čas povečuje. V šaleški čistilni napravi se v zadnjem času prav tako povečuje, prav tako v Celju. V Ljubljani, Domžalah in Kranju pa je podobno stanje praktično že nekaj časa in količina virusa, ki kroži, je še vedno zelo velika, je še naštela Ravnikarjeva.

Ob tem je izpostavila, da rezultati analiz odpadnih voda niso enaki epidemiološkim razmeram v posameznih regijah tudi zaradi razporeditve čistilnih naprav, nekatera mesta imajo namreč svoje, druge občine pa si čistilne naprave delijo. Pomembni so trendi, je poudarila.