Ministrstvo za pravosodje je pripravilo spremembe zakona o dedovanju, s katerimi bodo nepremičnine brez dedičev prešle v last občine, obenem pa se bo skrajšal rok, v katerem se lahko neznani dediči priglasijo na sodišču. Trenutno je v veljavi enoletni rok, po novem pa naj bi se to skrajšalo na tri mesece, oklici pa naj bi se objavili le še na spletnih straneh sodišč.

Med pobudniki sprememb zakona v smeri pospešitve zapuščinskih postopkov je bila prav Mestna občina Koper (MOK), saj je problem dolgotrajnih ali celo neizpeljanih zapuščinskih postopkov prav na območju slovenske Istre, kjer je bilo v preteklosti največ izseljevanja, zelo izrazit. Posledica tega so številni primeri starih lastniško neurejenih nepremičnin z neurejenim zemljiškoknjižnem stanjem, saj so dediči so že pokojni ali pa razseljeni. Ugotavljanje dednih deležev za te nepremičnine je dolgotrajno; po smrti lastnika ni dedičev ali pa nikoli niso bili izvedeni zapuščinski postopki.

Po grobi oceni je 20 do 30 odstotkov nepremičnin v številnih koprskih vaseh neaktiviranih. "Neaktivirana nepozidana stavbna zemljišča so značilnost celotnega podeželja MOK - od Topolovca, Gradina, Rakitovca, Zazida do Movraža, Smokvice, Krkavč in Koštabone," navajajo v kabinetu župana Aleša Bržana.

Ob tem poudarjajo, da gredo predlagane zakonske rešitve v pravo smer. "Ocenjujemo, da rešitve, ki jih je pripravilo ministrstvo, pomenijo prvi korak v pravo smer. Bi pa želeli, da se naredijo bolj korenite spremembe pri reševanju problema pokojnih dedičev in tistih, ki so se preselili v tujino, s Slovenijo nimajo nikakršnih stikov in so v praksi nedosegljivi," poudarjajo .

Zelo visok delež neaktiviranih nepremičnin v številnih koprskih vaseh namreč predstavlja veliko oviro pri izvedbi infrastrukturnih projektov, saj je za gradbeno dovoljenje treba pridobiti soglasje lastnika nepremičnine. "Trenutno stanje med drugim vpliva na izvedbo občinskih infrastrukturnih projektov, zlasti na področju rekonstrukcije cest, kjer so soglasja lastnikov obvezna. Zato ocenjujemo, da bi zakonske spremembe občutno pospešile izvedbo tovrstnih projektov."

Če bodo predlagane spremembe sprejete - podpirajo jih tudi v Skupnosti občin Slovenije -  bodo torej zapuščene nepremičnine prešle v last občine, ki jih namerava prenesti na stanovanjski sklad, zemljišča pa uporabiti za infrastrukturne projekte. "Objekte, namenjene stanovanjski rabi, ki bi na ta način lahko prešli v last MOK, bi lahko prenesli na stanovanjski sklad ali prodali, vendar ne pričakujemo, da bi šlo za obsežen stanovanjski fond. Najpomembnejši cilj občine je v svojo last pridobiti zemljišča, ki jih potrebuje za infrastrukturni razvoj podeželja," so v odgovoru na naše vprašanje, kaj nameravajo narediti z novim občinskim premoženjem, zapisali na MOK.