Robert Rakar, direktor Primorske gospodarske zbornice

Ko je meseca septembra nemški avtomobilski velikan Volkswagen napovedal zaprtje več tovarn v Nemčiji, se je med dobavitelji avtomobilske verige, med katerimi je tudi veliko slovenskih podjetij, začela pojavljati negotovost. Takrat nam je Rakar povedal, da je zaenkrat še prezgodaj delati kakšne kalkulacije in črne scenarije, "saj se v avtomobilski industriji nobena stvar ne zgodi čez noč. Podjetja pa morajo biti fleksibilna in prilagodljiva, če želijo preživeti na trgu."

Glede na kazalnik münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo se je novembra stanje v nemški avtomobilski industriji še poslabšalo, prav tako je evropska avtomobilska industrija v fazi transformacije, negativne posledice pa bi lahko vplivale tudi na slovensko gospodarstvo. V zadnjem času se v Sloveniji omenja večje sodelovanje s kitajsko avtomobilsko industrijo. Kitajska podjetja se že nekaj časa spogledujejo z možnostjo širitve proizvodnje v Evropo, uvedba dodatnih carin na kitajske električne avtomobile pa bo verjetno spodbudila selitev proizvodnje iz Kitajske v Evropo.

Rakar pravi, da je stanje sedaj popolnoma drugačno kot septembra, to pa predvsem zaradi socialnih elementov. Po njegovih besedah so več kot očitno do konca nekaj skrivali: "Niso povedali, kakšno je dejansko stanje, zaradi česar se je usul plaz. V Nemčiji niso še nikoli zaprli kakšne avtomobilske tovarne, tokrat so napovedali, da bodo zaprli vsaj dve. To je zgodovinski moment. Gre za strukturni problem, ki ga ima nemška industrija in s tem tudi evropska. Vse se je sprožilo s trikrat višjimi cenami energije. Nemčija je bila zelo odvisna od poceni ruskega plina, ki ga zdaj zaradi uvedbe sankcij proti Rusiji nadomešča z dražjimi energenti, kar viša stroške industriji. Te probleme pa so skrivali."

O tem, kakšna je trenutno klima med podjetji v Obalno-kraški regiji, nam je povedal, da regija nima večjih dobaviteljev za avtomobilsko industrijo, kot kakšna druga slovenska regija. “Nekateri manjši dobavitelji so, vendar niso tako vpleteni v to verigo. Se bo pa nedvomno to preneslo tudi na druge sektorje v gospodarstvu. Prepričan sem, da je avtomobilska industrija vrh ledene gore. Je namreč najbolj občutljiva. Po eni strani avtomobilska industrija zaposluje veliko število ljudi, po drugi strani pa ima tudi veliko dobaviteljskih verig."

Ob tem je dodal, da bo zaradi tega, kjer je Evropska Unija zvišala carine na uvoz kitajskih avtomobilov, evropsko industrijo 'udarilo po denarnici' tam, kjer je najbolj občutljiva. “Evropa na Kitajsko izvaža ogromne količine različnih izdelkov. In če bo Kitajska uporabila enako orodje (zvišanje carin) za evropske izdelke, bo to pripeljalo do tega, da bodo dražji in manj konkurenčni, zaradi česar bo prodaja upadla. To pa pomeni nove težave v evropskem gospodarstvu in posledično slabše življenje za ljudi. To so neka ekonomska pravila. Bomo pa videli, kako bo po 20. januarju, ko bo novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump prevzel mandat, na kar čakajo vse globalne ekonomije. Ima pa politika vedno neke nepredvidljive zasuke. To se je dogajalo in se bo dogajalo tudi v prihodnje,“ je dejal.

Vse globalne ekonomije čakajo na 20. januar, ko bo kot novi ameriški predsednik zaprisegel Donald Trump.

Po uvedbi novega sistema obračunavanja omrežnin za električno energijo je Gospodarska zbornica Slovenije opozorila, da se bo zaradi tega delu gospodarstva močno povečal strošek za električno energijo. Prvi izstavljeni računi so pokazali, da so bila njihova opozorila na mestu. Rakar nam je povedal, da ima informacije, da so tudi nekatera večja podjetja z območja Obalno-kraške regije prejela višji račun kot običajno: “Imam podatek, da je bil strošek omrežnine za eno večjih gospodarskih družb iz naše regije 12.000 evrov višji. Izračunali so, da bi nov sistem obračunavanja omrežnin ta strošek na letni ravni zvišal za 120.000 evrov. Politika je sicer izvedla ukrepe, da bo za manjša podjetja in zasebne uporabnike ohranila položnice na enaki ali nižji ravni kot pred uvodeno novega sistema obračunavanja omrežnin. Za večje gospodarske družbe pa ni sprejela nobenih ukrepov, tako da jim ne preostane drugega, kot da plačajo višje stroške električne omrežnine.“

Ob tem je dodal, da je na državni ravni ustanovljena posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki GZS in Vlade. Ta bo spremljala dogajanje na področju energetike, saj je ukrep subvencioniranje začasen, trajal bo namreč do konca kurilne sezone. Natančno bodo spremljali, kaj se dogaja, kako se cene vrtijo in če so upravičene. Na podlagi tega bodo pripravili ukrepe.

Zanimalo nas je tudi, če se morda podjetja z Obalno-kraške regije v zadnjem obdobju soočajo še s kakšnimi težavami. Rakar pravi, da akutnih težav trenutno ni. “Že vrsto let se soočamo z nedokončano prometno infrastrukturo, zgodbami povezanih z vodovodom (pitno vodo), energetiko, saj smo edina regija v Sloveniji, ki ima samo en dovod elektrike. Na tem področju že vrsto let pritiskamo na razne institucije. So pa podjetniki vajeni vsega hudega,“ je pojasnil.

Trenutno gospodarstvo pričakuje spremembe zakona o evidentiranju delovnega časa, prav tako pričakujejo sistemski zakon o skrajšanju delovnega časa, ki bi podjetjim omogočil, da ohranijo zaposlene: “Ta sistemski zakon, ki bo podlaga tudi za vse prihodnje krize, se piše že eno leto in bi bil že čas, da se ga pokaže socialnim partnerjem. Če ga ne bodo kmalu pripravili, bo ob prvi krizi potrebno spet sprejemati interventni zakon. Tak zakon je nujen, na kar opozarjamo že pet let. Da je nujno treba sprejeti, se je pokazalo že v času covida. Kriza prihaja, to je dejstvo, naša država pa je zelo počasna.“

Ker bomo kmalu zakorakali v novo leto, se dotakneva tudi napovedi. Rakar pravi, da nima nihče steklene krogle, ki bi pokazala, kaj bo v prihodnjem letu. “Obeti niso najboljši. Vemo, kaj Nemčija pomeni za slovenski izvoz. Preusmeritev na drug trg pa zahteva svoj čas in prilagoditve. Bomo videli, kaj bo nemška zgodba prinesla slovenski zgodbi. Tudi Francija in Italija, ki sta zelo pomembni slovenski gospodarski partnerici, sta slabo stoječi. Pa smo tam,“ je povedal in dodal: "Pri nas se bo v letošnjem letu BDP nekoliko znižal. Nekaj držav bo kmalu v recesiji, Nemčija bo prva med njimi. Klima med direktorji je negativna. To zimo poleg burje in snega, ni za pričakovati, kaj dosti dobrih novic iz gospodarstva.“