Zadel je skupaj s članoma uprave Metodom Podkrižnikom in Irmo Gubanec sedel za krmilo Luke tik pred koncem leta 2017. Novo vodstvo je stopilo v čevlje prejšnje uprave pod vodstvom med zaposlenimi priljubljenega Draga Matića in že v prvih tednih odprlo fronto z močnim sindikatom žerjavistov, potem ko je sprožilo postopek izredne odpovedi sindikalistu Mladenu Jovičiću. To je povleklo za sabo proteste, ki so kmalu prerasli okvire pristanišča, na koncu pa je morala uprava postopke zoper Jovičića umakniti.

Eden glavnih izzivov nove uprave je bila od samega začetka rešitev problematike delavcev pri luških podizvajalcih, t. i. izvajalcih pristaniških storitev (IPS). Po večmesečnem usklajevanju je Zadelova uprava pripravila tristebrno rešitev. Ta predvideva dobrih 300 neposrednih zaposlitev v Luki, skoraj 350 agencijskih zaposlitev ter okoli 500 zaposlitev prek zunanjih izvajalcev.

Dimitrij Zadel

V teku so razpisi za delo v pristanišču

Javni razpisi za posamezna delovna mesta kot tudi za izbor agencij za posredovanje dela so že stekli, novosti pa bodo zaživele z letom 2019. Implementacija novega zaposlitvenega modela naj bi pomenila povečanje stroškov dela za devet milijonov evrov letno, po prepričanju uprave pa novosti predstavljajo zakonit model ter obenem predvidevajo varovalke, ki naj bi preprečile nepravilnosti, ki so se pojavljale pri delu podjetij IPS.

Še pred predvolilnim časom, v katerem je bila ena glavnih tem kandidatov za koprskega župana tudi okoljski vpliv luške dejavnosti, so v Luki vendarle dosegli dogovor s koprsko občino, da se ta ni pritožila na izdano okoljevarstveno soglasje za podaljšanje prvega pomola. Julija podpisano pismo o nameri je med drugim predvidelo več omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristanišča in ustanovitev okoljskega sklada za pomoč najbolj prizadetim občanom.

Dela na prvem pomolu se bodo pričela maja

V zameno je Luka lahko nadaljevala postopek za začetek gradnje najpomembnejše infrastrukturnem investicije v zadnjem času. Novembra je gradbeno dovoljenje za podaljšanje operativne obale kontejnerskega terminala na prvem pomolu za sto metrov postalo pravnomočno. Gradnja se bo začela predvidoma maja prihodnje leto, investicijo pa naj bi sklenili v začetku leta 2021.

Gradbeno dovoljenje poleg izgradnje operativne obale dolžine 98,5 metra in širine 34,4 metra predvideva še izgradnjo zalednih površin na južni strani pomola v velikosti 24.830 kvadratnih metrov. Po izvedeni investiciji se bo letna zmogljivost kontejnerskega terminala postopoma povečevala na najmanj 1,3 milijona kontejnerskih enot letno.

Gradnja drugega tira: Zadelova uprava izboljšala odnose z vlado

Za nadaljnji razvoj in mednarodno konkurenčnost Luke Koper bo v naslednjih letih še bolj ključen premik pri gradnji drugega tira. Na tem področju, kjer Luka sama nima prav veliko vzvodov, je Zadelova uprava izboljšala odnose z vlado. Ob nedavni napovedi ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, da bo investicijski program za naložbo v drugi tir prišel na vlado kmalu po novem letu, pa je Zadel dopustil celo možnost, da bi Luka pripomogla k projektu z lastniškim vstopom v družbo 2TDK. Spomladi se med drugim obeta tudi odprtje novega, t. i. Srminskega vhoda v pristanišče, ki bi med drugim tudi razbremenil promet proti samemu Kopru.

Ob umiritvi številnih front je novi upravi uspelo nadaljevati trend rasti pretovora in prihodkov, ki je zaznamovala že obdobje Matićeve uprave. Ladijski pretovor je v prvih devetih mesecih leta 2018 znašal 18 milijonov ton blaga. Skupina Luka Koper je v tem času ustvarila 168 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje ter 49 milijonov evrov čistega dobička.