Vlada je na včerajšnji seji leto 2022 razglasila za Tartinijevo leto. Prihodnje leto bo namreč minilo 330 let od rojstva skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija v Piranu. Razglasitev Tartinijevega leta je namenjena spodbudi zasnov programov, od področja glasbene ustvarjalnosti do raziskovanja in glasbenega izobraževanja.
LETO 2022 BO TARTINIJEVO LETO: Kaj to pomeni?
Piran
Kot piše v poročilu za javnost, je v luči spominjanja na pomembnega skladatelja ministrstvo za kulturo javne zavode in javni sklad, ki delujejo na področju kulture, pozvalo, naj v okviru svojih razpoložljivih možnosti pri načrtovanju programov in projektov za leto 2022 pripravijo vsebine, ki se bodo navezovale na to pomembno obletnico. "Hkrati je to tudi odlična priložnost za okrepljeno sodelovanje pomembnih resorjev, kot sta denimo šolstvo in turizem," so zapisali na ministrstvu.
V Piranu je, kot so spomnili na ministrstvu, še vedno ohranjena Tartinijeva rojstna hiša, ena najstarejših stavb, ki tvorijo stavbno kuliso Tartinijevega trga, glavnega mestnega trga. Poleg violine je v Piranu in Kopru ohranjene še nekaj skladateljeve zapuščine, predvsem pisno gradivo v lasti Pokrajinskega arhiva Koper oziroma njegove piranske enote, ki hkrati tvori del zbirke v Tartinijevi hiši. V koprskem arhivu je hranjeno tudi pismo, ki ga je Tartini namenil svoji učenki, slavni violinistki Maddaleni Lombardini, v katerem ji razlaga pravila tehnike lokovanja.
Italijanski skladatelj in violinist iz časa Beneške republike se je rodil in odraščal v Piranu. Krstili so ga 8. aprila 1692 v cerkvi sv. Jurija v Piranu in ta datum sprejeli za dan njegovega rojstva. Rodil se je očetu, ki se je na današnjo slovensko obalo preselil iz Firenc kot trgovec, in materi, potomki ene najstarejših plemiških družin v Piranu. V tem obmorskem mestecu je pridobil prva znanja, nato pa je odšel na študij prava v Padovo. Še ne dvajsetleten se je poročil z varovanko padovanskega nadškofa, zaradi česar je moral zbežati iz mesta.
Zatekel se je v samostan v Assisi, kjer je intenzivno študiral violino in osnove kompozicije ter raziskoval zakonitosti akustike. Po vrnitvi v Padovo je bil imenovan za prvega violinista in koncertnega mojstra v baziliki sv. Antona, kjer je deloval večino življenja. Ustanovil je tudi violinsko šolo, ki so jo obiskovali učenci iz vse Evrope. Ali se je še kdaj vrnil v Piran, ni znano, imel pa je redno korespondenco s člani družine. Umrl je v Padovi 26. februarja 1770.
Na izoblikovanje njegovega kompozicijskega sloga je vplival baročni skladatelj Arcangelo Corelli, zaradi različnih okraskov in pogoste rabe trilčkov pa ga glasbeno zgodovinopisje prišteva med rokokojske skladatelje. Zapustil je približno 130 violinskih koncertov in številne sonate za violino, med katerimi je najbolj znana Vražji trilček, ki jo je po legendi napisal, ko mu jo je v sanjah zaigral vrag. Zapustil je tudi nekaj teoretičnih razprav o načelih glasbene harmonije, s katerimi je vplival na razvoj violinske tehnike in glasbe nasploh.
Ob lanski 250-letnici smrti so mu v Piranu posvetili projekt Tartini 250.