Podaljšanje prvega pomola je strateška naložba, ki bo Luki Koper zagotavljala ohranitev primata med kontejnerskimi terminali v severnem Jadranu. Projekt predvideva izgradnjo operativne obale dolžine 98,5 metra in širine 34,4 metra ter izgradnjo zalednih površin na južni strani pomola v velikosti 24.830 kvadratnih metrov. Prvi pomol bo tako na južni strani, namenjeni pretovoru zabojnikov, meril 695 metrov.

S prvo fazo vgradnje testnih pilotov bodo začeli v četrtek, preostale tri faze pa bodo sledile v drugi polovici avgusta. V vsaki fazi bodo vgradili po pet pilotov, so danes sporočili iz Luke Koper. Dela bodo potekala skladno z omejitvami okoljevarstvenega soglasja, kar pomeni, da se bodo izvajala le med delavniki med 7. in 18. uro, a največ po dve uri dnevno.

Sledila bo faza monitoringa, ki bo trajala približno 60 dni, v primeru pozitivnih rezultatov pa bodo sledila glavna dela za podaljšanje prvega pomola. Javno naročilo za izbiro izvajalca del je še v teku. Celotna investicija naj bi bila zaključena leta 2021 in bo zagotovila letno zmogljivost kontejnerskega terminala najmanj 1,5 milijona kontejnerskih enot letno.

Podaljšanje prvega pomola je ključen strateški projekt Luke Koper, ki poleg naložb v infrastrukturo predvideva tudi nabavo novih dvigal, strojev in druge opreme. Del investicij je že bil realiziran, celoten projekt posodobitve in povečanja kontejnerskega terminala pa je vreden okoli 235 milijonov evrov. Za naložbo so pridobili tudi evropska sredstva v skupni višini šest milijonov evrov, in sicer iz programa instrument za povezovanje Evrope.

Luka Koper je do gradbenega dovoljenja za podaljšanje prvega pomola prišla po mukotrpnih postopkih in tudi pogajanjih z lokalno skupnostjo. Koprska občina je namreč podaljšanju pomola tik ob mestnem središču dolgo časa nasprotovala, zaradi škodljivih vplivov pristaniške dejavnosti pa se je tudi nekajkrat pritožila na izdajo okoljskega soglasja. Družba se je z občino uspela dogovoriti sredi lanskega poletja, ko je med drugim obljubila ustanovitev posebnega okoljskega sklada, v katerega bo vsako leto vplačala 200.000 evrov za izvedbo omilitvenih ukrepov.