Okrogla miza je potekala v okviru 17. mednarodnega znanstvenega sestanka, ki je potekal v petek, 24. septembra, v organizaciji Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete, skupaj z Univerzo v Mariboru, Pedagoško fakulteto in Univerzo v Kragujevcu, Pedagoško fakulteto Jagodina in Učiteljsko fakulteto v Užicu (Srbija).

Osredotočenost na obravnavano tematiko je uvodoma zagotovila predstavitev praks in izkušenj na okrogli mizi, na kateri so sodelovali Alenka Rušt, ravnateljica Vrtca Koper; Majda Čengija, ravnateljica OŠ Toneta Pavčka, Mirna Peč; Ina Kreft Toman, ravnateljica Mladinskega doma Jarše; Anton Meden, Zveza aktivov svetov staršev Slovenije in Matija Jenko, predsednik študentskega sveta UP PEF. Okroglo mizo je moderirala Sonja Rutar, z Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete. Predstavljen je bil način organizacije prehodov na različnih stopnjah izobraževanja in ob prehajanju v različna okolja.

Sonja Rutar

V predstavitvah izkušenj in praks je bil izpostavljen pomen ustreznega odnosa, usposobljenosti in empatičnosti vseh, ki so v stiku z otroki in mladostniki v obdobju prehajanja v novo okolje ter strah posameznikov, da se ne bodo mogli vključiti v nova okolja. Ob tem pa je bilo izpostavljeno tudi spoznanje, da se posamezniki glede na svoje izkušnje in temperament različno odzivajo v novih situacijah – prehod je za posameznike bolj ali manj zahtevna izkušnja. 

Predstavljeni so bili mehanizmi, ki so v slovenskem prostoru sicer zagotovljeni, kot je uvajanje otrok v vrtec, skupno delo vzgojitelja in učitelja v prvem razredu osnovne šole, tutorstvo vrtstnikov in pomoč svetovalnih delavcev na vseh stopnjah izobraževanja, vendar je bila v diskusiji poudarjena potreba po osredotočanju na doživljanje posameznika – otroka in mladostnika na prehodih ter vprašanje zmožnosti družin za pomoč otrokom pri prehajanju otrok in mladostikov na različne stopnje izobraževanja in v različna okolja.

Poudarjeno je bilo, da morajo biti sicer zagotovljeni sistemski pogoji, vendar sta učitelj in vzgojitelj ključni osebi pri zagotavljanju občutka varnosti in dobrega počutja otrok in mladostnikov, pri individualiziranju pristopov in organizaciji pomoči otrokom ter mladostnikom pri prehodih na vseh stopnjah izobraževanja in v najrazličnejših socialnih okoljih.

Na znanstvenem sestanku so s svojimi prispevki sodelovali udeleženci iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Italije, Finske in Slovenije. Ključen povzetek predstavljenih teoretičnih razprav in empiričnih spoznanj je bil, da ustreznost organizacije in izvedbe prehodov v izobraževanju ne vpliva zgolj na doživljanje posameznikov v samem procesu prehoda, pač pa pomembno vpliva tudi na posameznikovo kasnejšo učno oziroma študijsko uspešnost ter vključenost.