Ekonomska cona v Luki Koper morda ni zaživela po pričakovanjih, a v ozadju tega so tudi številne birokratske ovire, ki kljub zakonu, ki prinaša olajšave in ugodnosti, tako rekoč onemogočajo izvajanje zakona v praksi.

Ministrstvo ostaja trdno na svojih stališčih

Nekaj vprašanj o tem, zakaj nameravajo ukiniti ekonomsko cono, smo poslali tudi na Ministrstvo za finance, od koder so nam odgovorili, da je davčna politika samo ena od politik, ki se uporabi tudi glede na cilje in namene drugih politik. "Davčna politika mora oceniti, ali učinek posebne ureditve odtehta administrativne stroške, ki nastanejo v zvezi s tem. Na podlagi prakse in trenutnih ocen ministrstvo lahko glede slednjega izrazi dvom."

Pred dobrega pol leta povsem druga politika vlade

Konec marca letos je minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik poleg koprskega župana Borisa Popoviča in tedanjega v. d. predsednika uprave Luke Koper Bojana Branka podpisal pismo podpore širitvi omenjene cone (o čemer smo na Regionalu tudi poročali). "Računam na to, da se bo pričel gospodarski razvoj. Imamo veliko dobrih dokumentov, izvedbe pa ni, zato je naše stanje, kakršno je," je tedaj dejal minister. Širitvi ekonomske cone je naklonjen tudi minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Kljub temu pa je Ministrstvo za finance odločilo, da ne bo podaljšalo veljavnosti zakona za območje koprskega pristanišča, ko bo sedanja veljavnost ekonomske cone (s koncem leta 2013) potekla.

Gašpar Gašpar Mišič (tedaj sekretar v kabinetu predsednice vlade), minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik, župan MOK Boris Popovič in tedanji v. d. predsednika uprave Luke Koper Bojan Brank ob podpisu pisma o nameri za širitev ekonomske cone marca letos

Za Popoviča odločitev nerazumna

"Ta vlada očitno ne ve, kaj dela leva roka in kaj dela desna roka. Dejstvo je, da je minister Stepišnik pred časom podpisal pismo o nameri, da se ekonomska cona še razširi izven meja Luke Koper. Sedaj pa ne le, da se to ne bo zgodilo, niti v Luki Koper ne bo več ekonomske cone," je dejal koprski župan Boris Popovič.

Popovič tudi pravi, da je pojasnilo ministrstva, da ekonomske cone skoraj nihče ne uporablja, zgolj izgovor. Po njegovem mnenju so za to krive prejšnje uprave, ki tega niso znale spodbuditi, in ne nazadnje sama ministrstva tista, ki praktično niso dovolila, da prišlo do širšega zagona znotraj cone. "Mi smo že ustanovili komisijo, ki jo vodi Japec Jakopin, lastnik Seawaya. To je eno od najboljših slovenskih podjetij in ena najboljših blagovnih znamk. On je izkazal interes, da bi prišel s svojim podjetjem v ekonomsko cono, čeprav je bila do sedaj praksa, da so ti podjetniki razvoj in proizvodnjo selili v tujino, kjer so imeli boljše pogoje. On ima za seboj še 12 podjetnikov, ki so pripravljeni priti v to ekonomsko cono, a, kot kaže, bo to onemogočeno. Zato se sprašujem, kako in s kom bomo razvijali to ubogo Slovenijo," je še dejal Popovič.

Bo lahko Luka Koper ubranila podaljšanje veljavnosti ekonomske cone

Luka še računa na podaljšanje

Podobnega mnenja so tudi v koprski mestni opoziciji. Stranka Oljka je tako v svojem sporočilu zapisala, da "so resnično zaskrbljeni nad načinom in vsebino sprejemanja odločitev, ki bodo, v kolikor sprejete, ključno vplivale pri razvoju gospodarske aktivnosti na območju Mestne občine Koper," in še, "predlog ministrstva za gospodarstvo, da se ugodnosti iz Zakona o ekonomski coni (ZEC) ukinejo z ukinjanjem samega zakona, je po našem mnenju neprimeren in nedovršen, saj se o tej težavi ni nihče seznanil s stališči lokalnega okolja in gospodarstva."

V Luki Koper kljub temu še niso obupali, zato bodo še poskušali prepričati politični vrh, naj si premisli glede omenjene odločitve. "Predsednik uprave je dejal, da bomo še vztrajali, je pa izpostavil, da bi se morali na vladi uskladiti, saj tako Omerzel kot Stepišnik zadevo podpirata, medtem ko je proti Ministrstvo za finance proti," so zapisali v službi za odnose z javnostmi.