Kaj še razkrivajo na novo objavljeni podatki SURS?

Obalno-kraška statistična regija je s 1.043 km2 četrta najmanjša po površini. Sestavlja jo osem občin – Ankaran, Divača, Hrpelje–Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana. Skoraj polovica prebivalcev je v letu 2022 živela v občini Koper, s približno 53.560 prebivalci četrti največji v državi. Najmanjša v regiji je bila z 8 km2 občina Ankaran. S 579 prebivalci na km2 je bila Izola tretja najgosteje poseljena občina v Sloveniji. 

Nadpovprečno stari in z nižjim številom rojstev 

Obalno-kraška regija je bila 114 prebivalcev na km2 četrta najgosteje poseljena regija v Sloveniji; v njej je leta 2022 živelo 5,6 odstotka prebivalcev Slovenije. Povprečna starost prebivalcev je v 2022 znašala 45,3 leta, kar je tretja najvišja na ravni regij. Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je obsegal 14 odstotkov, kar je za odstotno točko manj od slovenskega povprečja. Po drugi strani pa je bilo prebivalcev, starih 65 let ali več, 23,1 odstotka ali za 1,8 odstotne točke več od povprečja v državi. Med prebivalci je bilo več žensk kot moških; takšni regiji sta bili samo še pomurska in osrednjeslovenska.

Tako kot v ostalih regijah je tudi v tej regiji naravni prirast na 1.000 prebivalcev negativen (-3,5), skupni selitveni prirast pa je bil peti najvišji (7,2).

Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila 30,3 leta, kar je druga najvišja med slovenskimi regijami. Materam, starim 35 let ali več, se je rodilo 26,6 odstotka živorojenih otrok, kar je bil drugi največji delež na ravni regij, takoj za osrednjeslovensko z 26,8  odstotka.

Število živorojenih otrok na 1.000 prebivalcev je bilo najnižje med regijami (7,0). Obalno-kraška in podravska regija sta imeli najmanjši delež tretjerojenih ali otrok višjega reda; v obalno-kraški je bilo teh 13,7 odstotka.

Regija je imela najvišji delež razvezanih prebivalcev; teh je bilo 8,7 odstotkov.

Obalno-kraška regija je izstopala tudi po največjem deležu tujih državljanov med prebivalci (13,9 odstotka) in po največjem številu priseljenih državljanov iz tujine na 1.000 prebivalcev (23,5).

Izobraženost pod slovenskim povprečjem

Delež prebivalcev v starosti od 25 do 64 let z višje ali visokošolsko izobrazbo je bil pod slovenskim povprečjem in je znašal 32,3 odstotka. Regija je imela drugo najnižje število študentov na 1.000 prebivalcev (29) in je tudi med regijami z najmanj diplomanti na 1.000 prebivalcev (6).

V vrtce je glede na ostale regije bil vključen najmanjši delež otrok med 1 in 5 let; 76,2 odstotka.

Povprečna neto plača nižja od slovenskega povprečja 

Stopnja delovne aktivnosti v 2022 je bila z 68,6 odstotka za 0,2 odstotne točke nižja od povprečja v Sloveniji. Stopnja anketne brezposelnosti je bila s 5,6 odstotka druga najvišja. Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 22,1 odstotka odhajalo na delo drugam, največ (60,3 odstotka) v osrednjeslovensko regijo. 

Povprečna mesečna neto plača je znašala 1.289 evrov, približno 30 evrov manj od slovenskega povprečja in je bila četrta najvišja med regijami.

Razpoložljivi dohodek gospodinjstev med najnižjimi

Čeprav je bil bruto domači proizvod na prebivalca v tej regiji drugi najvišji; znašal je 26.074 evrov in je bil za 3,6 odstotka nižji od slovenskega povprečja, pa dohodki prebivalstva temu niso sledili. Neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev na prebivalca je znašal 14.691 evrov in je bil tretji najnižji med regijami. Od državnega povprečja (15.193 evrov) je bil nižji za 3,3 odstotka.

V obalno-kraški regiji je v letu 2022 delovalo okoli 15.300 podjetij. Vsako je zaposlovalo povprečno 3,1 osebe, kar je bilo najnižje povprečje v državi.

Nadpovprečno visoka stopnja tveganja revščine

Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 24,8 odstotka oseb. To je bil največji delež med regijami, ki je bil za 12,7 odstotne točke višji od povprečja v državi. Prav tako je bil v tej regiji največji delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, ki je znašal 25,6 odstotka, kar je bilo 12,3 odstotne točke več od slovenskega povprečja.

Priljubljena med turisti

Obalno-kraška se je leta 2022 po številu prihodov in prenočitev turistov uvrstila na drugo mesto med vsemi regijami. Našteli so 1,1 milijona prihodov turistov ali 18 odstotka vseh v državi in 3,3 milijona njihovih prenočitev ali skoraj 21 odstotka vseh. Med domačimi turisti je bila ta regija najbolj priljubljena. Od vseh prihodov in prenočitev domačih turistov v državi so v tej regiji ustvarili četrtino (24,5 odstotkov) prihodov ter 28 odstotkov prenočitev.

V tej regiji je nastalo kar 544 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je bilo povprečno 48 kilogramov na prebivalca več kot v celotni Sloveniji. Ločeno so v regiji zbrali 62,6 odstotkov komunalnih odpadkov, kar je bil na ravni regij najmanjši delež.

Zanimivosti ostalih regij 

Poglejmo še zanimive podatke iz ostalih regij. Osrednjeslovenska statistična regija je imela največji delež prebivalcev (25-64 let) z višjo ali visoko izobrazbo, in sicer 40,8 odstotka ali za 8,1 odstotne točke več od slovenskega povprečja. V Podravski regiji je bilo v letu 2022 sklenjenih največ zakonskih zvez, v gorenjski regiji so ločeno zbrali največ, 77,7 odstotka od vseh nastalih komunalnih odpadkov. Goriška regija je imela najnižjo stopnjo tveganja revščine. Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 7,4 odstotka oseb, kar je bilo več kot trikrat manj kot v regiji z najvišjo stopnjo, obalno-kraški regiji.

Jugovzhodna Slovenija je po višini neto razpoložljivega dohodka na prebivalca napredovala na prvo mesto. Dohodek se je povečal za okoli 5650 evrov in je znašal 15.800 evrov. Od povprečja na ravni države je bil višji za štiri odstotke.

Koroška regija ima najnižjo stopnjo prenaseljenosti stanovanja, to je deleža oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva. Pomurska regija je imela med regijami največ površin, namenjenih tržnemu vrtnarstvu, s tržnim vrtnarstvom se je med vsemi regijami prav v tej ukvarjalo največ pridelovalcev (336 oziroma približno 16 odstotkov vseh). 

Ženske so bile ob rojstvu otroka najmlajše v posavski regiji; stare so bile povprečno 30,2 leta, ob rojstvu prvega otroka pa skupaj s prebivalkami koroške regije z 28,6 leta druge najmlajše. Primorsko-notranjska se je izkazala z najvišjo stopnjo delovne aktivnosti, ki je bila 73,4-odstotna. Savinjska regija je imela najmanjši delež prebivalcev, starih 80 let ali več. Zasavska regija pa je imela med vsemi regijami največji delež delovno aktivnih prebivalcev, ki so dnevno odhajali na delo v drugo regijo (53,1 odstotka), večina v osrednjeslovensko. To pomeni, da je delovnih mest v tej regiji manj kot delovno aktivnih prebivalcev.