Osnutek bodočega pomorskega načrta, ki ga je naročilo ministrstvo za okolje in prostor ter je bil predstavljen sredi meseca v okviru letošnjega Tedna sredozemske obale, predstavlja akcijski program za izvajanje strategije prostorskega razvoja Slovenije na morju. Kot krovni strateški dokument podaja prostorske razvojne usmeritve za dejavnosti in rabe v morju ter usmeritve za izvedbeno prostorsko načrtovanje v priobalnem pasu, njegova vsebina pa predstavlja obvezujoče izhodišče za izvajanje vseh dejavnosti, režimov in rab na morju, za prostorske ukrepe in za upravljavske ukrepe na morju in v priobalnem pasu, pojasnjujejo na ministrstvu.

Pomorski prostorski načrt bo tako podal usmeritve za prostorski razvoj, za umestitev in medsebojno usklajevanje dejavnosti in rab v morju in v priobalnem pasu ter določil tudi način spremljanja njegovega izvajanja.

Med cilji pomorskega načrta so poudarek na učinkovitem usklajevanju dejavnosti in rab s ciljem celovitega prostorskega razvoja v slovenskem morju in v priobalnem pasu, kar bi omogočalo trajno izboljšanja stanja morskega okolja.

Skladno s tem se na morju in v priobalnem pasu daje prednost tistim dejavnostim, ki so izključno vezane na morje ter se ne morejo izvajati drugje, kot so pomorski promet, ribištvo, marikultura, pridelava soli, raziskovanje in ohranjanje podvodne kulturne dediščine, kopanje in druge rekreativne vodne aktivnosti.

Prav tako je med izhodišči načrta poudarjeno, da turistična funkcija priobalnega pasu in morja ne sme prevladati nad ostalimi dejavnostmi, vezanimi na morje, ter nad vitalnimi funkcijami obalnih mest.

Vizija razvoja slovenskega morja in obalnega območja, kot jo predvideva pomorski načrt, predvideva nadaljnji razvoj glavnih smeri pomorskega prometa in koprskega pristanišča, trajno in usklajeno izvajanje vseh dejavnosti, povezanih z morjem, ter trajno zagotavljanje ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.

Pomorski načrt bo izhodišče za vse rabe in dejavnosti na morju kot tudi za pripravo področne zakonodaje in razvojnih dokumentov, ter za izdajo vseh dovoljenj, pravic in koncesij. Načrt bodo izvajali s spremljanjem kazalcev učinkovitosti izvajanja ter deskriptorji kakovosti stanja morskega okolja.

Okoljsko ministrstvo je za potrebe pomorskega načrta pripravilo tudi delovni osnutek okoljskega poročila. Ta v oceni stanja med drugim izpostavlja omejene količine pitne vode v poletnem času, izjemno onesnaženje z ozonom ter hrup kot posledico prometa.

Z vidika ohranjanje biotske raznovrstnosti v morskem okolju je kot najbolj problematična navedena načrtovana ureditev umetnega otoka pred Izolo. Po drugi strani pritiske na biotsko raznovrstnost zmanjšujeta predvideno povečanje zavarovanih območij in ureditev dnevnih privezov.

Na področju onesnaženja pa osnutek okoljskega poročila opozarja na potrebno pazljivost pri umeščanju cevovodov iz komunalnih čistilnih naprav ter vzpostavitev ločevanja komunalnih in meteornih voda. Prav tako izpostavlja problematike antropogenega hrupa, onesnaženosti zraka, kakovosti kopalnih voda, poplavne nevarnosti in oskrbe s pitno vodo.

Okoljsko poročilo predvideva tudi vrsto omilitvenih ukrepov. Na področju turistične infrastrukture se tako predvideva pripravo študije nosilne sposobnosti obiskovalcev slovenske obale za namen umestitve pomolov, infrastrukture za kopalce ter širitev pristanišč. Predlaga se tudi določitev lokacije za odlaganje onesnaženega materiala ob večji nesreči z naftnimi derivati na morju, jasno pa je navedeno, da umeščanje izpustov cevovodov v območja kopalnih voda ali v njihovo neposredno bližino ni sprejemljivo.

Okoljsko poročilo prav tako navaja, da naj se širitve pristanišč, marin in priveznih mest ne umešča na območja kopalnih voda, kopalna infrastruktura ter obalna promenada pa naj se ne umeščata pod klife. Med predlaganimi ukrepi je tudi vključitev celotnega območja solin, Krajinskega parka Debeli Rtič ter območja nekdanjega rudnika premoga v Sečovljah v priobalni pas ter prepoved umeščanja antropogenih struktur v delih obale, ki so v naravnem stanju.