Po mnenju tožilstva naj bi Petan zlorabil položaj direktorja Term Čatež in hkrati predsednika nadzornega sveta Marine Portorož, tako da je dosegel, da so Terme od Marine poceni odkupile lastne delnice ter dobile posojilo za ta nakup. S tem naj bi pridobil protipravno korist in oškodoval druge delničarje.

Petan je zatrdil, da je tožilstvo utemeljilo nastanek škode s ponudbo za odkup delnic, ki je ni bilo mogoče jemati resno, saj na njej ni bilo niti podpisa, podjetje Ambient s 100.000 evri osnovnega kapitala in dvema zaposlenima pa je ponudilo, da bo v osmih dneh plačalo 10 milijonov evrov.

Ponudba je bila objavljena konec julija 2007. Tedanji direktor Marine Portorož Boris Zupančič je dejal, da jo je ocenil za resno, saj je bil Ambient v tistem času udeležen tudi pri prevzemih podjetij Jelovica, LIP Bled in KLI Logatec. Z lastnikom Ambienta Robertom Kupcem je tudi poslovno sodeloval. Kljub temu ponudbe ni niti preučil, saj je vedel, da je ne more sprejeti. Ker je podjetje Nisa objavilo prevzemno namero za Marino Portorož, je lahko direktor opravljal le tekoče posle. Katera ponudba je prispela prej, sicer ni znal povedati, ker je bil takrat na dopustu.

Tožilstvo meni, da je Nisa, ki je v lasti obtoženega Marka Ignjića, objavila prevzemno ponudbo zato, da bi preprečila prodajo delnic Term Čatež, ki so bile v lasti Marine. Obramba pa je opozorila, da o ponudbi Nise obstaja popolna dokumentacija, o ponudbi Ambienta pa le en nepodpisan dokument.

Ambient je ponujal več kot 400 evrov na delnico, medtem ko se je borzna cena gibala okrog 300 evrov. Pol leta pozneje so isti sveženj delnic po borzni ceni odkupile Terme Čatež. Skupaj so plačale osem milijonov evrov manj, kot je ponujal Ambient. Zupančič je dejal, da pogodbe ni želel podpisati, dokler ni dobil zavezujoče pogodbe s strani Term kot lastnic Marine. Terme so nato te delnice umaknile in tako znižale svoj osnovni kapital. S tem se je lastniški delež Petanove DZS v Termah povečal.

Zupančič je med drugim dejal še, da je bil v času prodaje delnic, ki so bile odločilne za lastniški nadzor Term Čatež, ves čas pod pritiskom med dvema taboroma, enega naj bi vodil Petan, drugega Dari Južna.

Dušan Černe, ki je bil direktor Marine Portorož med letoma 2010 in 2012, je zagovarjal svojo odločitev, da DZS dolg do Marine poplača z obveznicami. Z drugimi dolgoročnimi posojili se ni ukvarjal, ker se mu niso zdela problematična in ker je bil imenovan le za šest mesecev, je dejal.

Nekdanji predstavnik zaposlenih v tričlanskem nadzornem svetu Marine Portorož Željko Vuković je pričal v zvezi s pooblastilom upravi, da lahko najame kratkoročni kredit v znesku do 10 milijonov evrov. Kot je dejal, je tako v tem kot v drugih primerih verjel Petanu na besedo. Odločanja o tem, da bo Marina dala več kot štiri milijone evrov posojila podjetju MB Satler, se ni spomnil. Dejal je tudi, da ne Petan ne podpredsednik nadzornega sveta Franci Delić Zavrl nikoli nista vplivala na njegovo odločanje.

Delić Zavrl je zatrdil, da so sklep o povečanju omejitve samostojnega odločanja uprave z 200.000 na deset milijonov evrov sprejeli zato, da bi na splošno omogočili bolj dinamično poslovanje, in ne zato, da bi uprava odobrila posojilo družbi MB Satler, ki naj bi s tem denarjem kupila delnice Term Čatež. Dejal je tudi, da Petan v nadzornem svetu ni imel dominantne vloge in ni vplival na odločitve drugih.

Nekdanja vodja financ in računovodstva v Marini Vesna Ternav se večine poslov ni spominjala, dejala pa je, da so imeli zaradi vračanja posojila težave pri finančnem toku.