Med pripravo predpisov in pravilnikov so se zgodile vremenske ujme, zaradi česar so morali prilagoditi vse tisto, kar ima finančne posledice, je poudaril Felda.

Spremembo statusa ravnateljev je označil za eno ključnih zadev, s katerimi se ukvarjajo. Kot je povedal, je ministrstvo dalo svoj predlog uskladitve plačnih razmerij med ravnateljem, pomočnikom ravnatelja, višjim svetnikom in vzgojiteljem oziroma učiteljem, zato upa, da se bo to "v kratkem" uredilo.

Po besedah Felde si bo ministrstvo prizadevalo za čimprejšnjo spremembo zakona o vrtcih, ki bi omogočila prenos zagotavljanja sredstev za plače svetovalnih delavcev v vrtcih z občinskega na državni proračun. V tem okviru bi rešili tudi vprašanja obveznosti teh delavcev, ki so bila predmet stavkovnega sporazuma med vlado in Sindikatom vzgoje, izobraževanj, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).

Spremembe normativov o prostorih in opremi vrtcev bodo po ministrovih besedah med drugim znižale stroške. Kot bistveno je izpostavil prehodno določbo, po kateri bo površina igralnic še do leta 2028 lahko manjša od dveh kvadratnih metrov na otroka. Med drugim želijo omogočiti selitev nekaterih dejavnosti v višja nadstropja in uporabo prostorov v gasilskih domovih. Ob tem je minister pozval ravnatelje, naj načrte prilagodijo podatkom o nižanju števila rojstev.

Delovna skupina za nacionalni program vzgoje in izobraževanja 2023-2033 bo imela od 23. do 27. oktobra javno razpravo in predstavitev strokovnih stališč o predšolski vzgoji, je še napovedal minister.

Med ukrepi za pridobivanje kadrov je navedel razpis pripravniških delovnih mest za vzgojitelje, spremembo zakona, ki omogoča zaposlovanje strokovnih delavcev pred pridobitvijo ustrezne izobrazbe, in interventno zakonodajo za omogočanje študentskega dela.

Na srečanju v Portorožu so sicer tudi z uvodnim predavanjem poudarili ključni pomen socialno-čustvenega pristopa za zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja. Kot je povedal direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj, bodo predstavili tudi nekaj znanstvenih dokazov o pomenu razvoja zgodnje bralne pismenosti za kasnejšo bralno učinkovitost otroka. Govorili bodo tudi o delu z ranljivimi skupinami in prenovi kurikuluma.