NAJNIŽJA POVPREČNA PLAČA NIČ VEČ V POMURJU: Na dno lestvice je padla Primorsko-notranjska statistična regija

Slovenija

Povprečna mesečna plača v 2024 je bila pri 2394,92 evra bruto oz. 1526,02 evra neto. Od plače za 2023 je bila povprečna bruto plača nominalno višja za 6,2 odstotka, realno pa za 4,1 odstotka. Povprečna neto plača je bila medtem za 3,8 oz. 1,8 odstotka višja od predlanske. Najnižja povprečna bruto plača je bila lani v primorsko-notranjski statistični regiji.

V primerjavi s plačo za 2023 je bila tako povprečna mesečna bruto plača za 2024 v zasebnem sektorju višja za 7,0 odstotka, dosegla pa je 2280,99 evra. Povprečna neto plača v zasebnem sektorju je bila medtem s 1456,34 evra višja za 4,4 odstotka, je objavil statistični urad.

V javnem sektorju je bila medtem povprečna bruto plača z 2645,10 evra za 4,6 odstotka višja kot v 2023, povprečna neto plača pa je bila s 1679,04 evra višja za 2,6 odstotka. V ožjem institucionalnem sektorju država se je povprečna bruto plača zvišala za 4,0 odstotka na 2632,82 evra, povprečna neto plača pa je šla gor za 2,1 odstotka na 1670,27 evra.

Povprečna mesečna bruto plača za 2024 je bila na ravni statističnih regij od slovenskega povprečja višja le v osrednjeslovenski statistični regiji, kjer je odstopala za 9,6 odstotka in se ustavila pri 2625,64 evra, ter v jugovzhodni Sloveniji, kjer je bila z nekaj več kot 2416 evri od povprečja višja le za 0,9 odstotka.

Najnižja povprečna bruto plača je bila medtem lani v primorsko-notranjski statistični regiji. Dosegla je 2068,62 evra in bila za 13,6 odstotka nižja od slovenskega povprečja. Za okoli 100 evrov višja je bila v pomurski, savinjski in zasavski regiji, ki so bile dolga leta na repu po višini plač, poroča Dnevnik. 

Povprečna bruto plača za lanski december je znašala 2803,97 evra. Od plače za november je bila nominalno višja za 11,3 odstotka, realno pa za 11,6 odstotka. Medletna rast je medtem v nominalni primerjavi dosegla 3,9 odstotka. Povprečna neto plača je bila pri 1825,75 evra in s tem od plače za november nominalno višja za 13,3 odstotka, realno pa za 13,6 odstotka. Medletno je bila v nominalni primerjavi višja za 2,5 odstotka.

Povprečna plača se je po pojasnilih statistikov zvišala predvsem zaradi večjega obsega izrednih izplačil, to je nagrad za poslovno uspešnost in božičnic. Delež teh izplačil v celotni masi izplačanih bruto plač je namreč pri plači za december znašal 12,8 odstotka, pri plači za november pa 5,7 odstotka.

Povprečna bruto plača se je v primerjavi s plačo za november zvišala tako v zasebnem sektorju, za 11,9 odstotka na 2721,63 evra, kot v javnem sektorju, za 10,1 odstotka na 2982,28 evra. V institucionalnem sektorju država je bila višja za 8,4 odstotka, dosegla je 2854,75 evra.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
ZigaZois |  18 .02. 2025 ob  09: 21
@kokodek; Bavčar ni bil več Primorc, ko je menjal Kosmino in ga je naša politika vsilila preko nadzornega sveta saj je država imela solastništvo in zraven še dva prodana nadzornika pa je zadeva pod nadzorom. Predsednik uprave Istrabenza ob razprodaji je leto kasneje bil predsednik uprave Petrola. Enako je v Luki: v nadzornem svetu je bil kakšen član uprave Petrola. Kosmina jo je ob tem prehodu dokaj dobro odnesu, Korelič ne ni tako vdal pa so ga kar preganjali z ovadbami . . .
Adriatic so prevzeli z "obveznim" združevanjem, za banko pa ne poznam zgodbe, ker nimam znancev na banki. V glavnem so potlačili vsakega, ki mu je bilo mar za Primorce. Ljubljana ima Primorsko rada a brez Primorcev - Ištrijanov.
jast |  18 .02. 2025 ob  09: 10
potem pa naj država začne finančno to regijo podpirati
kokodek |  18 .02. 2025 ob  07: 56
povedati je treba, da so opustošenje omogočili primorski gospodarstveniki, ki jim je kar naenkrat bilo mar samo za svoje žepe
ZigaZois |  18 .02. 2025 ob  00: 02
11
Primorska je v samostojno Slovenijo vstopila s precej "dobro stoječimi" podjetji, kjer so svojim zaposlenim izplačevali solidne plače.
Nato se je začelo sistematično uničevati vse kar se je dalo. Luka sicer še obstaja a Primorci nimajo več besede pri vodenju, Banka Koper je bila edina Slovenska banka, ki je ni bilo potrebno dokapitalizirati a so vseeno poskrbeli, da je prišla tujcu v roke in ta je naredil svoje. Istrabenz je z Luko Koper bil motor primorskega gospodarstva saj so skupaj vlagali v podjetja kot je recimo bila zavarovalnica Adriatic. Žal je tudi Istrabenz propadel in Adriatc tudi. Lahko bi še našteval podjetja, ki jih je naša politika z njihovimi zaupniki prodala ali uničila. Vsem je skupno to, da so "Celinci" zaposlenim ob prevzemu znižali plače, bolj taktični s plačami niso sledili inflaciji in smo tako Primorci pristali na dnu lestvice. Še Luko bi odvlekli v Ljubljano a ne vejo še kako spravit morje v njihovo kotlino.