Neuradno pa v Zagrebu ugotavljajo, da Slovenija krepi nadzor na meji s Hrvaško, čeprav je bilo v prvih treh mesecih letos zabeleženih za 30 odstotkov manj ilegalnih prehodov meje kot v enakem obdobju lani. Slovenski notranji minister Aleš Hojs je sicer včeraj ob predstavitvi 21 policistov iz Estonije, Litve in Poljske, dejal, da kljub nekoliko manjšemu valu nezakonitih migracij ni zagotovil, da se ne bo ponovilo leto 2015, ko je bila Evropa soočena z migrantsko krizo zaradi prihoda tisočev beguncev in prebežnikov.

Ob navedbah slovenskega notranjega ministrstva, da je slovenska policija trenutno predvsem zaradi nezakonitih prehodov meje in epidemije covida-19 zelo obremenjena, je neimenovani hrvaški vir ocenil, da bi bilo treba v Bruslju čim prej sprejeti politično odločitev o premestitvi schengenske meje z južne madžarske in slovenske meje na vzhodno hrvaško mejo.

Pojasnil je, da je Evropska komisija marca letos dokončno potrdila, da je postopek evalvacije Hrvaške za schengen uradno končan ter da je država tehnično popolnoma pripravljena na članstvo. Kdaj bi se to lahko zgodilo, pa še ni jasno. Kot je dodal omenjeni vir, Hrvaška ni zahtevala pomoči drugih policij na svoji zunanji meji, saj ima dovolj policistov in tehnične opreme, kar je potrdil tudi Bruselj. Hrvaška ima na svoji vzhodni meji približno 6000 policistov, za katere so tudi z evropskimi sredstvi nabavili veliko opreme.

Simbolična pomoč slovenskim policistom iz Estonije, Litve in Poljske je verjetno tudi odgovor na to, da slovenska vojska ni dobila dodatnih pooblastil, da bi pomagala policistom pri nadzoru slovenske meje, je menil neimenovani vir, ki je opozoril še na to, da je slovenska poteza sledila uradni potrditvi Evropske komisije, da je Hrvaška pripravljena na vstop v območje schengna brez dodatnih pogojev.

Omenjeni vir je sicer izrazil pričakovanje, da se bo po koncu pandemije obnovilo delo mešanih slovensko-hrvaških patrulj, ki so delovale od leta 2004. Zaradi pandemije so namreč lani sodelovanje začasno prekinili.