"NENEVARNEGA JEDRSKEGA OROŽJA NI": Juri in Jelinčič odgovarjata Institutu Jožefa Stefana glede posledic napada na Aviano

Koper

Javnost je vse bolj zaskrbljena zaradi možnosti uporabe jedrskega orožja v rusko-ukrajinskem konfliktu, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice, kljub temu, da Institut Jožefa Stefana zagotavlja, da bi zahodna Slovenija čutila posledice jedrskega napada le v izjemno redkih okoliščinah. Pred kratkim smo se pogovarjali s poznavalci mednarodne politike, ki so izrazili precej drugačno mnenje o možnih posledicah jedrskega napada na ameriško vojaško bazo v Avianu. Analiziramo različne poglede in iščemo odgovore na vprašanje, ali sploh še lahko mirno spimo.

Javnost ostaja vznemirjena zaradi vedno večje možnosti uporabe jedrskega orožja v rusko-ukrajinskem vojaškem spopadu, ki bi lahko dosegel tudi cilje v Evropi. Kljub temu, da na Institutu Jožefa Stefana zatrjujejo, da bi "zahodni del Slovenije čutil posledice le v primeru napada na Aviano z najmočnejšo jedrsko bombo, ki so jih kadarkoli izdelali, to je Car bombo. Sicer posledic ne bi čutil," marsikoga to ne prepriča.

Pred dnevi smo glede možnosti posledic jedrskega napada na ameriško vojaško bazo v Avianu povprašali dobre poznavalce mednarodnega dogajanja in vojaških strategij, ki pa so bili glede posledic, ki bi jih to povzročilo v Istri, povsem drugačnega mnenja. Kako komentirata precej lahkotne ocene Instituta glede možnih posledic uporabe jedrskega orožja Aurelio Juri, bivši poslanec DZ in Evropskega parlamenta, in predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti?

Aurelio Juri

"Poznam dovolj dobro zgodovino mednarodnih odnosov in tudi njihovo današnjo dinamiko, da opozarjam, da hodimo na rob nepovrata," opozarja Aurelio Juri.

"To, kar pravijo v Institutu, da učinki deflagracije povprečne jedrske bombe na Aviano ne bi segli do nas, razen v primeru 50 megatonske Car bombe, me niti malo ne pomirja. Že nesreča na  jedrski centrali v 1300 km oddaljenem Černobilu 1986 leta je v celi Evropi povzročila preplah in sprožila vrsto zaščitnih ukrepov, da bi se obvarovali pred škodljivostjo sevanja in deževanja radioaktivnih delcev, ki jih je deflagracija ustrelila v nebo. Starejši se spomnijo, kako smo dnevno spremljali vetrove in potovanje radioaktivnega oblaka. Černobil je 1300 km stran, Aviano le 100! Tako da z vsem spoštovanjem do znanstvenikov Jožefa Stefana, naj mi ne govorijo, da bi bila "v primeru zahodnih vetrov,  ki bi del radioaktivnega oblaka odnesli nad Slovenijo, nenevarna za ljudi". Če je bil nevaren černobilski oblak, kako naj ne bil morebitni Avianov?! Ponavljam: Černobil je 1300 km stran, Aviano le 100!"

Kot so zapisali v Institutu Jožef Stefan, je danes pri razvoju jedrskega orožja trend "jedrske bombe manjše moči", nas to lahko pomirja?

"Ne vem, kakšen je trend pri razvoju jedrskega orožja. Beremo samo, da se jedrsko oboroževanje znova krepi; če manjše moči, morda, a govorimo v tem primeru le o taktičnem orožju, večinoma moči od 1 do 10-15 kilotonov. Vendar so na voljo tudi take, ki presegajo 100 kilotonov. Japonski mesti Hirošimo in Nagasaki sta uničili bombi 13 in 23 kilotonske moči. Vemo pa, da vse jedrske sile razpolagajo in razvijajo tudi strateške konice, ki so desetkrat močnejše od najmočnejše taktične, do že omenjene Car bombe, ki je 500-krat močnejša. Vse to lahko preberemo na spletu," navaja Juri.

Na Institutu Jožefa Stefana glede ameriške vojaške baze v Avianu pojasnjujejo tudi, da bi lahko ob hipotezi eksplozije jedrske bombe pričakovali "hude psihološke in sociološke posledice", udarni val pa ne bi segel v Slovenijo, "tako, da žrtev ne bi bilo". Juri se s takšno oceno ne strinja.

"Ne, se ne strinjam. Že same psihološke in sociološke posledice bi povzročile veliko število samomorov in drugih nasilnih dejanj, tudi zato ker ena bomba na Aviano ne bi bila edina, bila bi lahko edina na sam Aviano, ker druga ne bi bila potrebna, toda začele bi padati tudi drugje. Že ena sama taktična, manjše moči, demonstrativna, recimo na manj poseljenem območju Ukrajine, da bi Rusija pokazala Zahodu in Zelenskemu, česa je zmožna, bi verjetno sprožila proces daj-dam in vrtinec vse močnejših udarov, saj ne vidim politika v Evropi in sicer na Zahodu, ki bi rekel takoj: "Zdaj pa dovolj, šli smo predaleč. Pojdimo v Moskvo in se pogovorimo, kako se vrniti k miru in  dogovoriti novo evropsko varnostno arhitekturo!"  Videli smo pred dnevi kaj je storil Evropski parlament - izglasoval resolucijo, ki spodbuja k raketiranju Rusije v globino njenega ozemlja, kljub opozorilom iz Kremlja, da bi bilo to početje skrajno nevarno. Noro!"

Se je s tem naša izpostavljenost še povečala?

"In še kako se je naša izpostavljenost povečala. Vsa slovenska četica je zakorakala skupaj, od Tonina, ki je predlog resolucije celo sopodpisal, do Grimsa, do Joveve in Šarca, do socialdemokrata Nemca. Edini ki ni glasoval, ker je bil odsoten zaradi zdravstvenih težav, ali morda taktične abstinence, "zeleni" Prebilič. Italijani so bili veliko bolj odgovorni. Samo 7 glasov ZA in kar 51 PROTI. Pisal sem Nemcu in se zgrozil nad tem, kako se je z njegovim glasovanjem stranka, ki sem ji pripadal nekoč dobrih 37 let, spustila nizko kot še nikoli," zaključuje svoje razmišljanje Juri.

Zmago Jelinčič Plemeniti

Za komentar minimalizacije posledic morebitne uporabe jedrskega orožja nad evropskimi tarčami, tistimi, v naši neposredini bližini, smo zaprosili tudi Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ki je pred dnevi za Regional prav tako opozoril na hude negativne posledice takšnega napada. "Težko je razumeti, da strokovnjaki na Jožefu Stefanu to izjavljajo. PR služba na Jožefu Stefanu ima zagotovo navodilo, kako mora odgovarjati na takšne razmisleke. Njihovo čvekanje gre v skladu z zahtevami nekaterih vojnih hujskačev, ponavadi brez ustrezne izobrazbe, vendar polnimi sovraštva in želje po vojni," je prepričan Jelinčič.

"Tudi ko so govorili o Černobilu, češ da vse skupaj ni nič, sem bil edini v Sloveniji, ki je opozarjal, da je situacija drugačna, kot jo prikazujejo. Čez nekaj časa se je izkazalo, da sem imel prav," poudarja in opozarja, da "radioaktivnosti jedrskega orožja, ki bi bila nenevarna za ljudi, ni, razen seveda v romanih znanstvene fantastike, stripih in  Marvelovih filmih".

Do glasovanja evropskega parlamenta glede uporabe raket dolgega dosega na rusko ozemlje, tudi do glasovanja slovenskih poslancev, Jelinčič ne izbira besed. "Naši tepci bi se lahko vsaj vzdržali, tako pa so nas uvrstili na ruski seznam sovražnih držav. In to bomo še hudo plačali. Res nepremišljeni ritolizniki, pokojni Bora bi zdaj rekel "konjušari bruseljkog dvora".

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
magik |  25 .09. 2024 ob  18: 10
Škodljivost sevanja, radioaktivni delci, ...... ubogi Slovenceljni! Po končani vojni bo vsa Ukrajina kontaminirana, (naša komisarka Kosova jo bo pomagala obnavljati).
Kdo bo pacal hrano pridelano iz zaradi radioaktivnosti bujno rastočih Ukrajinskih žit in še česa?
Ubogi Ukrajini bo pač ZA VSAKO CENO potrebno pomagati, da si opomore! Pa dober tek Slovenčki in cela Evropa!

Ukrajina je po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo v tržnem letu 2019-2020 (1. julij 2019 – 30. junij 2020) postala 2. največji izvoznik žita na svetu, takoj za ZDA.
Med največjimi izvozniki žita se je Ukrajina je v tem obdobju uvrstila na 2. mesto pri izvozu ječmena, na 4. mesto pri izvozu koruze in na 5. mesto pri izvozu pšenice.
Pjero Shriba |  25 .09. 2024 ob  18: 09
-9
Tu zgoraj Zmago sedi z neko druščino mrkih možakarjev.
Pred njim pa tabla z njegovim imenom v cirilici.
A je to v Rusiji ali Srbiji, kar seveda ne spremeni zadeve.
vseved |  25 .09. 2024 ob  17: 44
-11
Dva matuzalema ki sta utonila v pozabo sedaj strašita nonice z neko atomsko bombo.
ManofSteel |  25 .09. 2024 ob  16: 41
Regional ima toliko dometa kot ta dva buzeranta.
Kafanske priče...in dva kujona.
Drek |  25 .09. 2024 ob  15: 45
16
Pjero Shriba | 25 .09. 2024 ob 15: 16

V Nakasakiju in Hirosimi je bilo drugi dan vse v redu ne? Koliko let so se rojevali otroci z dnk napakami? Na otocju Bikini kjer so delali jedrske eksperimente, je v redu se kopati?
Pjero Shriba |  25 .09. 2024 ob  15: 16
-10
Evo jih, spet "strokovnjaki" na pohodu.
Primerjati eksplozijo atomske bombe s Černobilom je neumno.
To sta dve popolnoma različni zadevi.
Nuklearna bomba ima bistveno manj radiokativne snovi kot nuklearka in njena eksplozija ni enaka eksploziji v Černobilu.
V Černobilu je zaradi pregretja prišlo do eksplozije pare, ki je zrušila reaktor.
Taljenje uranovih palic, je pravi razlog za konstanten in velik vir radijacije.
Še danes se v Černobilu odvija nuklerana rekacija pod ogromo konstrukcijo, ki nas ščiti.

Mislim, da ustrahovanje ljudi brez mininalnega znanja o teh zadevah ni primerno.
To delajo Putin, Trump, podobni bebci in razni agenti po Evropi.