Simulacije, kako virus preživi na zraku, so pokazale, da koronavirus izgubi skoraj 90 odstotkov svoje sposobnosti, da nas okuži v petih minutah po tem, ko doseže okoliški zrak.

Prezračevanje prostorov naj bi igralo manjšo vlogo

Raziskava potrjuje, da se virus najbolje prenaša na kratke razdalje, kar pomeni, da sta maska ​​in fizična razdalja verjetno najučinkovitejši način za preprečevanje okužb. Prezračevanje prostora, čeprav je še vedno pomembno, bo verjetno igralo manjšo vlogo, pravijo raziskovalci s Centra za raziskave aerosolov Univerze v Bristolu.

"Ljudje so se osredotočili na slabo prezračevane prostore in razmišljali o prenosu virusa po zraku na razdalji nekaj metrov čez celotno sobo. Ne rečem, da se to ne zgodi, vendar ste še vedno v največji nevarnosti, ko stojite zelo blizu okuženih," pravi profesor Jonathan Reid, direktor Centra za raziskave aerosolov, ki je tudi vodja raziskave.

"Ko se odmaknete, se aerosol ne le razredči, temveč virusi postanejo manj nalezljivi, saj sčasoma izgubijo svojo kužnost," je pojasnil.

Nov način raziskave

Doslej so naše domneve o tem, kako dolgo lahko virus preživi v majhnih aerosolnih kapljicah, temeljile na študijah, v katerih se virusi injicirajo v zaprto posodo, imenovano "Goldbergov boben", ki se vrti, da zadrži virus v zraku. Ameriški raziskovalci so s to metodo odkrili, da je nalezljiv virus v zraku mogoče odkriti tudi po treh urah. Toda takšni poskusi ne posnemajo, kaj točno se zgodi, ko kašljamo ali kihamo.

Namesto tega so raziskovalci na Univerzi v Bristolu razvili opremo, ki jim omogoča ustvarjanje številnih majhnih delcev, ki vsebujejo viruse, ki lebdijo med dvema električnima obročema od pet sekund do 20 minut, v tem času pa se nadzorujejo temperatura, vlažnost in intenziteta UV zračenja v okolici.

"To je prvič, da je komu uspelo ustvariti simulacijo, kaj se zgodi z aerosolom med izdihom," je dejal Reid.

Pomebna tudi relativna vlažnost zraka

Študija, ki sicer še ni bila recenzirana, kaže, da virusni delci zapustijo razmeroma vlažne in z ogljikom bogate razmere v pljučih, izgubijo vodo in se zelo hitro posušijo, medtem ko je prehod na nižje ravni ogljikovega dioksida povezan s hitrim dvigom pH. Oba dejavnika "motita" sposobnost virusa, da okuži človeške celice. Vendar je treba povedati, da je hitrost, s katero se virusni delci sušijo, odvisna tudi od relativne vlažnosti okoliškega zraka.

Ko je bila vlažnost manjša od 50 odstotkov – kar je podobno kot v večini pisarn – je virus izgubil svojo kužnost v 10 sekundah, nato pa je kužnost upadala počasneje, a je bila bolj obstojna. Pri 90-odstotni vlažnosti – kar je približno enakovredno savni ali prhanju – je bila izguba infektivnosti bolj postopna, saj je 52 odstotkov delcev ostalo kužnih po petih minutah, medtem ko je po 20 minutah približno 10 odstotkov delcev ostalo kužnih.

Medtem pa temperatura zraka ni povzročila nobene spremembe v infektivnosti delcev, kar je v nasprotju s splošno razširjenim mnenjem, da je prenos virusa v toplem vremenu manjši.

Kaj izsledki raziskave pomenijo za realne situacije?

"To bi pomenilo, da če se nocoj srečam s prijatelji na pijači, je glavno tveganje, da bom virus prenesel na prijatelje ali oni na mene, ne pa da nas bo okužil nekdo, ki je tudi v kavarni, ampak na drugi strani sobe," pojasnjuje Reid. S tem je poudarjen pomen nošenja mask v primerih, ko ljudje ne morejo vzdrževati fizične razdalje.

Podobne učinke so opazili pri vseh treh do zdaj testiranih različicah virusa Sars-CoV-2, vključno z alfo. Znanstveniki upajo, da bodo v prihodnjih tednih začeli tudi eksperimente z različico omikrona, še piše The Guardian.