Europe has delivered a robust Migration and Asylum Pact.

A legislative framework that functions, that protects.

That is humane and fair with those seeking protection, firm with those not eligible, strong with those who exploit the most vulnerable. https://t.co/nGPx02RtJX

— Roberta Metsola (@EP_President) December 20, 2023

Svet EU in Evropski parlament sta tik pred prazniki dosegla politični dogovor o evropskem paktu o migracijah in azilu, s katerim naj bi unija celovito uredila upravljanje migracij. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je dogovor označila kar za zgodovinski dosežek.

Gre za pet zakonodajnih aktov, med njimi je največ pozornosti deležna uredba o upravljanju migracij in azila.

Ta predvideva obvezno solidarnost z državami članicami, ki se bodo znašle pod migracijskim pritiskom. Druge države članice bodo lahko sprejele prosilce za azil iz te države ali pa zagotovile finančni prispevek v višini 20.000 evrov. V primeru kriznih razmer, višje sile ali instrumentalizacije migracij pa naj bi bila solidarnost s prizadetimi državami še okrepljena.

Boštjan Poklukar

Slovenija bi morala v okviru solidarnostnega vidika pakta letno sprejeti 126 oseb, kar po oceni notranjega ministra Boštjana Poklukarja ne pomeni prekomerne obremenitve slovenskega azilnega sistema.

V paktu so še uredbe o zbirki prstnih odtisov Eurodac, o postopkih varnostnega preverjanja na zunanjih mejah EU ter o azilnih postopkih.

Uredba o zbirki prstnih odtisov Eurodac prinaša učinkovitejšo identifikacijo ljudi, ki prihajajo v unijo. Poleg prstnih odtisov bodo beležili tudi fotografije obraza.

Nova uredba o postopkih varnostnega preverjanja na zunanjih mejah EU predvideva preverjanje posameznikov, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v EU, že pred vstopom.

Uredba o azilnih postopkih pa vzpostavlja enoten postopek za podelitev in odvzem mednarodne zaščite po vsej uniji. Obravnava bo morala biti hitrejša, prva odločitev pa bo morala biti sprejeta v največ šestih mesecih.

Po doseženem političnem dogovoru ob koncu leta bosta morala Svet EU in Evropski parlament sicer razrešiti še nekatera tehnična vprašanja, nato pa bosta morali obe instituciji zakonodajo, ki jo je Bruselj predlagal že septembra 2020, a vse odtlej o njej ni bilo soglasja, še dokončno potrditi. Cilj je, da bi to storili pred volitvami poslancev Evropskega parlamenta junija prihodnje leto.

Prav migracije bodo namreč po napovedih ena od ključnih tem evropskih volitev, številni opozarjajo, da bodo vprašanje izpostavljale zlasti skrajno desne stranke, ki bodo skušale tudi na ta račun pritegniti volivce.

Migracije so od velikega migrantskega vala leta 2015 stalnica razprav v EU, se je pa v iztekajočem se letu število nezakonitih migrantov v EU spet povečalo. Po podatkih evropske agencije za zunanje meje Frontex jih je v prvih enajstih mesecih leta prišlo več kot 355.000, kar je za 17 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2022. Po napovedih naj bi do konca leta število prošenj za azil v uniji preseglo milijon.

Tudi Slovenija v letu 2023 beleži precejšnjo rast števila migrantov. Slovenska policija je do konca novembra letos obravnavala 55.230 nezakonitih prehodov državne meje, leto prej jih je bilo skoraj pol manj. Največ je bilo državljanov Afganistana, skoraj tretjina, sledijo državljani Maroka in Pakistana.

Povečano število nezakonitih migrantov skupaj s povečano nevarnostjo terorizma zaradi izbruha vojne na Bližnjem vzhodu sta bila razloga, da je Slovenija le deset mesecev po vstopu Hrvaške v schengen in odpravi nadzora na meji 1. januarja 2023 jeseni znova uvedla nadzor na mejah s Hrvaško in tudi Madžarsko. Vlada je tik pred koncem leta sklenila, da bo nadzor trajal še vsaj do 22. junija 2024.

Od oktobra nadzor na meji s Slovenijo izvaja Italija, do kdaj bo tako, za zdaj ni jasno. Italijanska premierka Giorgia Meloni je sredi novembra ob obisku premierja Roberta Goloba v Rimu dejala, da bo nadzor odpravljen, ko bodo razmere to omogočale, konkretnega datuma ni omenjala, po neuradnih ocenah pa bo verjetno trajal vsaj do pomladi.

Že od migrantske krize leta 2015 nadzor na meji s Slovenijo izvaja Avstrija, vsakih šest mesecev ga podaljša, kljub pozivom slovenskih predstavnikov k ukinitvi pa mu ni videti konca.

Tudi na več drugih mejah med članicami schengenskega območja je bil v letu 2023 vzpostavljen začasni nadzor. Konec leta ga je po podatkih Bruslja začasno izvajalo kar 11 držav schengenskega območja.

Evropska komisija je sicer novembra članice EU pozvala, naj namesto kontrol na mejnih prehodih z drugimi članicami izvajajo alternativne ukrepe, kot so mobilne kontrole, policijski nadzor na območjih ob mejah in uporaba sodobnih tehnologij.

Države so, ko so utemeljevale uvedbo nadzora, med razlogi ob pomanjkljivem varovanju zunanjih meja pogosto omenjale tudi neustrezno migracijsko zakonodajo v EU.

Leto 2024 bo pokazalo, ali bo sprejetje nove zakonodaje pripomoglo k boljšemu delovanju schengna oziroma odpravi nadzora na notranjih mejah.