Po podatkih NIJZ je leta 2016 v Sloveniji redno ali občasno tobačne izdelke kadilo 23,2 odstotka oseb v starosti 15 let in več. V lanskem letu se je delež kadilcev znižal za en odstotek. Ravno obratno se je zgodilo v Obalno-kraški regiji, kjer je leta 2016 tobačne izdelke kadilo 24,9 odstotka prebivalcev, v letu 2021 pa se je delež kadilcev povečal na 25,4 odstotke. 

Med občinami Slovenske Istre največ prebivalcev občasno ali redno kadi na območju občine Koper, in sicer 25,8 odstotkov. V primerjavi z letom 2016 se je delež kadilcev sicer nekoliko znižal – tedaj je bilo v Kopru po podatkih NIJZ 26,4 odstotke kadilcev. Delež kadilcev se je v zadnjih letih povečal v Piranu, kjer je lani kadilo 25,1 odstotek prebivalcev, medtem ko je bilo leta 2016 kadilcev skoraj za štiri odstotke manj (21,2 %).

Vir: NIJZ

Za največji preobrat poskrbeli Izolani

Pred petimi leti je bilo sicer na Obali daleč največ kadilcev v občini Izola – tedaj je kadilo kar 33,6 odstotkov prebivalcev. Se je pa v sledečih letih stanje znatno izboljšalo, tako da je Izola postala obalna občina z najmanjšim deležem kadilcev, in sicer je v lanskem letu občasno ali redno kadilo 19,9 odstotka Izolank in Izolanov. NIJZ v primeru Ankarana primerjave za leto 2016 nima, je pa lani v Ankaranu kadilo 22,9 občank in občanov.

NIJZ je podatke dobil prek ankete, pri čemer je kazalnik za občino izračunan na podlagi modela, ki upošteva prevalenco kajenja na nivoju upravne enote in demografske podatke občine.

Velik poskok kadilcev v Italiji 

Delež kadilcev se je v Slovenski Istri tako povečal le v Piranu, je pa kajenje vedno bolj priljubljeno pri naših zahodnih sosedih. Kot poroča Primorski dnevnik, se je v Italiji število kadilcev v zadnjih treh letih povečalo za kar 800.000. V Italiji je tako trenutno 12,4 milijona kadilcev, kar znaša skoraj četrtino vseh prebivalcev (24,2 %), kajenje pa je priljubljeno pri obeh spolih. Za tretjino več je denimo tudi uporabnikov elektronskih cigaret. 

Kajenje tobaka sicer spada med enega izmed vodilnih preprečljivih dejavnikov tveganja za smrt in izgubljena zdrava leta življenja, ob svetovnem dnevu brez tobaka navaja NIJZ. Zdravju je škodljiva tudi izpostavljenost tobačnemu dimu, pri čemer lahko dolgotrajna izpostavljenost privede do razvoja številnih bolezni, še posebej ranljivi so dojenčki in majhni otroci. Tobak pa ne škoduje le zdravju posameznikov, ampak ogroža tudi okolje.

Odpadki tobačnih izdelkov v okolje spustijo več kot 7.000 strupenih kemičnih snovi

Letošnji svetovni dan brez tobaka je tako namenjen ozaveščanju o škodljivih vplivih tobaka na okolje. Odpadki tobačnih izdelkov namreč vsebujejo več kot 7.000 strupenih kemičnih snovi, ob neprimerno odvrženih cigaretnih ogorkih v okolje pa se le-te izpirajo v vodo in negativno vplivajo na rast, razvoj in obstoj vodnih organizmov.

Še resnejšo grožnjo okolju kot cigarete predstavljajo novi tobačni izdelki, kot na primer elektronske cigarete, opozarjajo pri NIJZ. V elektronskih cigaretah in podobnih izdelkih so namreč biološko nerazgradljivi materiali, zato varno odstranjevanje teh odpadkov iz narave povzroča vse večjo težavo.

BONUS VIDEO: Hčer v lice ustrelil pri dvigalu, pištolo je imel nezakonito

Leta 2040 v Sloveniji ne bo več tobaka?

Pred dnevi je vlada sicer sprejela strategijo za zmanjševanje posledic rabe tobaka z dolgoročno vizijo, ki za leto 2040 napoveduje Slovenijo brez tobaka. "To pomeni, da delež prebivalcev, ki bo uporabljal tobačne in druge povezane izdelke, ne bo presegal pet odstotkov. Načrtovane so različne aktivnosti za preprečevanje začetka uporabe in opuščanja uporabe tobačnih in povezanih izdelkov ter dodatna izobraževanja zdravstvenih in šolskih delavcev na tem področju," je besede ministra za zdravje Janeza Poklukarja na včerajšnjem nacionalnem simpoziju povzela STA.