Ob tem se je v lanskem letu število zaposlenih v regiji glede na leto 2020 povečalo za 473 oz. 2,2 odstotka, povprečna bruto plača pa se je dvignila za 132 evrov na 1844 evrov, je lansko statistiko na današnji novinarski konferenci povzel vodja koprske izpostave Ajpesa Sandi Kravanja.

Obalno-kraška regija je bila lani sedma najuspešnejša statistična regija po neto čistem dobičku.

Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu so se povečali za 30 odstotkov, nekoliko manj na tujih trgih, je dodal Kravanja. Odhodki družb so se medtem povečali za 13 odstotkov. Med poslovnimi odhodki so se najbolj povečali stroški blaga, materiala in storitev (za 27 odstotkov), sledili so stroški plač z desetodstotnim povečanjem.

Na strani prihodkov je tako prišlo do odboja po koronskem letu 2019, upoštevajoč inflacijo pa so bila podjetja tako skoraj na ravni iz leta 2019.

Dodano vrednost je ustvarilo skoraj 80 odstotkov družb v znesku 1,14 milijarde evrov, izgubo na substanci v višini dobrih devet milijonov evrov pa je ustvarilo 18,6 odstotka družb.

Največ prihodkov po področjih dejavnosti je ustvarila dejavnost promet in skladiščenje, sledijo predelovalne dejavnosti ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil. "Tu se očitno vidi, kako je Luka Koper generator gospodarstva v obalno-kraški regiji," je ocenil Kravanja.

BONUS VIDEO: Kaj menite o incidentu na Prazniku refoška?

Čisti dobiček v vrednosti 278 milijonov evrov je ustvarilo 63 odstotkov družb, največ čistega dobička pa so ustvarile družbe iz trgovinske dejavnosti. Čisto izgubo v znesku 57 milijonov evrov pa je izkazalo 34 odstotkov družb. Neto čisti dobiček na zaposlenega je tako znašal 10.164 evrov. Največji neto čisti dobiček so ustvarile družbe iz trgovinske dejavnosti, sledijo dejavnost prometa in skladiščenja ter predelovalne dejavnosti.

Obalno-kraška podjetja so tako izkazala največji čisti neto dobiček v zadnjih petih letih, prav tako je bila v obdobju od leta 2017 prav lani najvišja neto dodana vrednost na zaposlenega.

Kravanja je pri tem kot pozitivna kazalnika izpostavil dolgoročno pokritost dolgoročnih sredstev in zalog ter razmerje med finančnim dolgom in denarnim tokom iz poslovanja. "To pomeni, da bi gospodarske družbe ob obstoječem denarnem toku, kot je bil v obdobju 2020/21, v 2,98 leta pokrile vse svoje dolgove," je navedel Kravanja.