Nova pravila v obliki prinašajo članicam več prožnosti pri izbiri, za katere proizvode bodo veljale znižane, super znižane ali ničelne stopnje, a ne v tolikšni meri, kot je oktobra 2017 predlagala Evropska komisija.

Zakonodaja se sprejema v postopku posvetovanja z Evropskim parlamentom, ki bo podal mnenje, saj prvo iz leta 2018 ni več primerno, ker se je predlagana direktiva od takrat preveč spremenila. Nato bodo lahko članice zakonodajo tudi uradno sprejele.

Na zasedanju, ki ga bo v vlogi predsedujočega tej sestavi Sveta EU vodil slovenski finančni minister Andrej Šircelj, bodo obravnavali tudi prenovo kodeksa ravnanja na področju obdavčitve podjetij iz leta 1997. V tem primeru je dogovor zaradi zadržkov Madžarske in Estonije manj verjeten.

Slovensko predsedstvo bo predstavilo poročili o napredku pri vzpostavljanju bančne unije, vključno s predlogom o evropskem sistemu jamstev za bančne vloge, ter glede svežnja za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. Razpravljali bodo tudi o zakonodajnem svežnju za unijo kapitalskih trgov.

Poleg tega bodo ministri izmenjali mnenja o izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost. V času slovenskega predsedovanja so potrdili 22 nacionalnih načrtov. Predplačilo je prejelo 17 članic, tudi Slovenija. Skupna vrednost trenutnih predplačil je nekoliko več kot 52 milijard evrov.

Evropska komisija še ocenjuje načrte Madžarske in Poljske, pri katerih se zapleta zaradi očitanih kršitev načel vladavine prava, ter Bolgarije in Švedske. Nizozemska pa je edina članica, ki svojega načrta v Bruselj še ni poslala.