Tradicija pridobivanja soli je na tem območju stara že 700 let in že toliko časa domačini vedo, da imata solinarsko blato in slanica blagodejne učinke, je pojasnil Godnič. O izgradnji term so resneje začeli razmišljati pred desetimi leti in v tem času pridobili vsa potrebna dovoljenja, zdraviliški center pa je svoja vrata odprl maja letos.

V kompleksu, ki se razprostira na 4000 kvadratnih metrih, je prostora za največ 55 obiskovalcev hkrati, s čimer vsakemu gostu do določene mere lahko nudijo individualizirano ponudbo. Poleg tretmajev na osnovi blata in kopeli v slanici je sicer moč tudi plavati v ogrevanem morskem bazenu, uporabljati manjše kneippove bazenčke ter se sprostiti ob masaži, našteva Godnič.

Ker kompleks Lepa Vida ne premore lastnih nočitvenih zmogljivosti, računajo predvsem na turiste, ki obiščejo ta del Istre oz. natančneje piransko občino, zato v Solinah pri promociji trenutno sodelujejo z okoliškimi hoteli in agencijami.

Ob tem pa Godnič poudarja, da gre za "enkratno izkušnjo", saj se terme nahajajo znotraj zaščitenega območja krajinskega parka, zato gre za doživetje miru in pokrajine, k čemur pa pripomorejo sami tretmaji, ki se izvajajo na odprtem, v okolju, kjer pridobivajo blato in slanico.

Obsežno fotogalerijo si lahko ogledate tu.

Zaradi muhastega vremena - Thalasso center obratuje samo ob sončnem vremenu ter primernih temperaturah zraka in morja, so nekoliko večji obisk zabeležili šele v tem mesecu.

Vreme pa je vplivalo tudi na letino soli, ki so jo začeli pobirati šele pred nekaj dnevi oz. več kot mesec dni kasneje kot lani. Prvi vzorci soli so sicer zelo kakovostni, če bo lepo vreme zdržalo, pa računajo na "normalno" letino soli. V povprečju so v zadnjih desetih letih pridobili med 1000 in 2000 ton soli, v lanski, rekordni letini pa prek 5000 ton, je navedel Godnič.

Sicer pa se piranska sol z geografskim poreklom in solni cvet vse bolj uveljavljata tudi mednarodno, pri čemer so njihovi največji promotorji uveljavljeni kuharji. Piransko sol je moč dobiti v več evropskih državah, ZDA, Kanadi, na Japonskem in na Tajskem. Nedavno so prodrli na angleško tržišče, trenutno pa ciljajo na ruski trg, je še dodal direktor Solin.

Ob tem pa Godnič opozarja, da gre zgodba o piranski soli z roko v roki s krajinskim parkom. Tako se po eni strani trudijo ohranjati tradicionalni način pridelave soli, na drugi pa kljub tej pridobitni dejavnosti vzdržujejo biodiverziteto območja.