Odločitev o vračilu protipravno pridobljene koristi je sodišče preložilo na drugi postopek, saj je družba Cratos del koristi prenašala na druge pravne osebe.

Sodni senat je z današnjo sodbo v bistvu sledil argumentom tožilstva, ki je trdilo, da so Racman, Kojc in Šurbek izdelali in izpeljali poslovni načrt, kako služiti z organiziranjem prostitucije. Čeprav so se zavedali, da je to prepovedano, so odprli lokal, v katerem se je odvijala prostitucija, pri tem pa so dejansko dejavnost prikrivali pod krinko kluba za velnes in savno. Ternovec se je v načrt vključila kasneje kot operativna vodja kluba.

Obtoženci naj bi na sofisticiran način pod krinko opravljanja gospodarske dejavnosti izkoristili najmanj 417 deklet, ki so sprejela več kot 148.000 moških obiskovalcev.

Kot je dejala predsednica sodnega senata Tatjana Cvetičanin, so obtoženci prostitutkam določili cene in čas obvezne prisotnosti v klubu. Držali so jih tudi v ekonomsko podrejenem položaju, saj so jim v primeru kršitev teh pogojev prepovedali vstop v klub in jim tako onemogočile opravljanje dela, s katerim so se preživljale. S tem so izkoriščali že tako ranljiv ekonomski položaj deklet, ki so se za prostitucijo odločila iz socialno-ekonomskih vzrokov, je ocenilo sodišče.

Tožilstvo je zagovarjalo stališče, da v Sloveniji prostitucija ni nezakonita, če pri tem sodelujeta samo dve osebi, čim ima od tega korist nekdo tretji, pa gre za zlorabo in kaznivo dejanje.

Predlagalo je, da Sergeja Racmana obsodijo na 10,5, Jožeta Kojca in Dejana Šurbka na 10 in Vesno Ternovec na pet let zapora, povezanim gospodarskim družbam pa odvzamejo nezakonito pridobljenih 22,5 milijona evrov.

Zagovorniki Sergeja Racmana, Dejana Šurbka, Vesne Ternovec in družbe Cratos so predlagali oprostilne sodbe. Med drugim so trdili, da ekonomska korist od prostitucije drugih ni kaznivo dejanje, če pri tem ni posegov v avtonomno odločanje osebe o lastnem spolnem življenju.