Jata rožnatih plamencev je pritegnila istrskega opazovalca ptic, Vanjo Puškarića iz Poreča, ki je s fotografskim aparatom ovekovečil njihov postanek v izlivu reke Mirne. Za Glas Istre je povedal, da za razliko od italijanske obale severnega Jadrana, kjer imajo idealne pogoje, plitve prostorne lagune z morsko vodo, polno kozic in alg, s katerimi se hranijo, hrvaška vzhodna obala zaradi globljega morja in skalnate obale ni idealna za kolonije plamencev.

"Po njihovem obnašanju je razvidno, da se plamenci tu zadržujejo začasno. Od osmih, ki se nahajajo tam, dva odrasla ves dan letata visoko in preiskujeta teren, da najdeta pot domov, ko se vrneta, pa pojesta in takoj zaspita, ker porabita veliko energije. Ko se vreme izboljša, se bodo vsi skupaj odpravili na pot domov v svojo kolonijo," je pojasnil.

Največja težava plamencev je njihov edinstven način prehranjevanja, za kar potrebujejo popolne življenjske razmere. Ne morejo preživeti na travnikih, njivah, brežinah, gozdovih, tudi v manjših močvirjih ali mlakah. Zato so po besedah Puškarića ti plamenci imeli srečo, da so našli okolje v tem naravnem rezervatu, kjer lahko preživijo.

Puškarić je za Glas Istre še pojasnil, da se plamenci v ustje reke Mirne, ki je sicer podobno njihovemu naravnemu habitatu, ne zadržijo dlje časa zato, ker nimajo stalne brežine sredi vode, kjer bi lahko prenočili. Ta jih namreč varuje pred plenilci z obale.

Rožnati plamenci so pred tem izliv reke Mirne obiskali decembra lani, ko je nastal tudi spodnji video, ki ga je posnel istrski raziskovalec ptic Vanja Puškarić.

Lani novembra so plamenci obiskali Krajinski park Sečoveljske soline. Očarljivi prizor je takrat navdušil mnoge in jih obenem presenetil s številom, saj so jih našteli kar 210.