Odbor DZ za notranje zadeve obravnava predlog zakona, ki določa način poračuna tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za nazaj. Odločali so že o predlogu sklepa SDS glede možnosti vložitve ustavne pritožbe in ga zavrnili. Vlada, koalicija in tudi sindikati opozarjajo, da država mora poravnati dolg in da bi bila ustavna pritožba nesmiselna.
Na temo poračuna odprave plačnih nesorazmerij so se sicer člani odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo sestali že dvakrat, poslanci SDS pa so že prejšnjič notranjega ministra Gregorja Viranta pozvali, naj najprej preveri možnosti za ustavno pritožbo.
Poslanska skupina te stranke je ta ponedeljek vložila predlog sklepa, s katerim bi odbor ugotavljal, da rok za vložitev ustavne pritožbe na sodbo vrhovnega sodišča še ni potekel, ministrstvo pa pozval k pripravi usmeritvenih navodil za pravobranilstvo za vložitev ustavne pritožbe s predlogom zadržanja izvršitve sodb.
Sklicevali so se na odločbo ustavnega sodišča, s katero je to leta 2012 ugotovilo, da so določbe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na sklepanje kolektivne pogodbe, v neskladju z ustavo.
Virant že razmišljal o ustavni pritožbi
Kot je danes pojasnila Sonja Ramšak (SDS), država v tem primeru nastopa kot delodajalec in ne kot nosilec oblasti ter bi lahko uveljavljala, da so ji bile v postopku kršene procesne ustavne pravice. Notranje ministrstvo po njenih besedah ni naredilo vsega, da bi zavarovalo interese države kot takšne.
Virant je odgovoril, da so razmišljali tudi o možnosti ustavne pritožbe, a so ocenili, da bi bila nesmiselna, pa tudi pravobranilstvo jim je svetovalo čim prejšnjo uresničitev sodbe vrhovnega sodišča.
Ustavna pritožba je pravno sredstvo za varovanje človekovih pravic, v tem primeru pa je spor izgubila država, pravi minister, zato bi bila vložitev ustavne pritožbe "nenavadna in nesmiselna". "Če bi vložili ustavno pritožbo in čakali na njeno rešitev, bi se problem kopičil, stroški bi se večali in na koncu bi se še osmešili," je dodal.
Tudi poslanci koalicije so izpostavljali neustreznost predlaganega sklepa SDS. Matjaž Zanoškar (PS) je dejal, da je za njegovo stranko predlog iracionalen in v tem trenutku nepotreben, saj da je javnim uslužbencem treba v vsakem primeru popraviti storjeno krivico. Katarina Hočevar (DL) pa je opozorila, da je minister Virant v tem primeru izčrpal vsa pravna sredstva.
Posedi presenečen nad "inovativnostjo" nekaterih strank
Od sindikalistov se je med drugim oglasil vodja konfederacije Pergam Janez Posedi, ki je izrazil presenečenje nad "idejami in inovativnostjo nekaterih političnih strank". Po njegovih besedah je na sodiščih trenutno nekaj čez 1000 individualnih tožb, ki bodo obravnavane in dosojene neodvisno od tega, kaj se bo zgodilo z zakonskim predlogom oz. kolektivnim sporom. A če se zgodba ne bo končala v teh dneh, se bodo začeli obračati tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice, je napovedal.
Poslanci so predlog sklepa SDS s šestimi glasovi za in devetimi proti zavrnili in zdaj nadaljujejo z razpravo o členih zakonskega predloga. Slednjega DZ obravnava po nujnem postopku, besedilo pa naj bi bilo pred poslanci na plenarnem zasedanju v sredo.