Juno je priletela v bližino 5. planeta od Sonca in začela zavirati na "le" 250.000 kilometrov na uro, da se utiri v Jupitrovo krožnico in začne okoli dve leti kroženja okrog planeta 5000 kilometrov nad površino, karkoli že velja za površino planeta, ki naj bi bil sestavljen le iz plinov, največ vodika in helija.

Juno, ki jo je zgradilo podjetje Lockheed Martin, in sicer kot tank, da preživi visoko stopnjo radiacije, je priletela do Jupitra in se utirila samodejno brez kontrole z Zemlje. V Nasinem laboratoriju v kalifornijski Pasadeni so dobili signal, da je vse v redu in so ob glasnem aplavzu sondi zaželeli dobrodošlico na Jupitru.

Kmalu lahko pričakujemo prve posnetke

Nasa računa, da bo lahko kmalu začela objavljati posnetke, ki jih bo Juno pošiljala iz krožnice. Namen misije je odkriti, kaj dejansko tvori Jupiter in kako se je planet, ki naj bi nastal prvi po Soncu, razvijal in kako so se potem razvijali ostali planeti, vključno z Zemljo.

Juno bo kukala skozi oblačno atmosfero Jupitra, skušala najti kaj trdnega jedra ali vode in pogledati, kaj se dogaja s tisto veliko znamenito rdečo pego na planetu, ki se krči. Šlo naj bi za velikansko nevihto.

Juno je prva sonda, ki je priletela tako daleč

Juno je na poti do Jupitra preletela 2,8 milijarde kilometrov in je prva sonda ki je priletela tako daleč samo na sončev pogon. Jupiter je pred njo zaokrožila med drugim sonda Galileo, ki je pod ledeno luno Europo našla sledi oceana. Kot prva je Jupiter obiskala sonda Pioneer leta 1973.

Okoli 1,1 milijarde dolarjev vredna misija se bo po predvidenih 37 krogih Juno okrog Jupitra končala s strmoglavljenem sonde na planet leta 2018.