Potem ko se je vlada odločila, da bo s sklenitvijo dodatka SiDG omogočila izvedbo krčitve gozdov za namen spremembe katastrske kulture, je minister za kmetijstvo Jože Podgoršek včeraj obiskal lastnika kmetije Gerželj v Senožečah in si ogledal parcele, na katerih želi ta zaraščeno zemljišče z gozdom vzpostaviti za kmetijske namene za pašo drobnice.
ODLOČITEV VLADE, KI RAZBURJA JAVNOST: Bodo s krčenjem gozdov začeli v Senožečah? (VIDEO)
Slovenija
Pogovor je tekel o novem dodatku k pogodbi o upravljanju gozdov v državni lasti, po katerem bo lahko družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) gozdove, ki so jih občine opredelile kot kmetijska zemljišča, izkrčila in jim spremenila katastrsko kulturo, so v sporočilu za javnost ponovili na kmetijskem ministrstvu.
Po Podgorškovih besedah se z dodatkom k pogodbi omogoča to, kar že lahko počnejo zasebni lastniki gozdov. "Torej zemljišča, ki so še vedno kmetijska in so zaraščena oziroma je na njih že mladi gozd, lahko na podlagi krčitvenega dovoljenja vrnemo nazaj v kmetijsko rabo. Govorimo o okoli 60.000 hektarjih zemljišč na okoli 12 milijona hektarjev v Sloveniji ne glede na lastništvo," je dejal.
"Z dodatkom k pogodbi o upravljanju z gozdovi v lasti Republike Slovenije omogočamo, da tisti kmetje, ki želijo povečati svojo površino, svoje pašnike, lahko to tudi storijo. Danes sem vesel, da sem na terenu z zainteresiranim, potencialnim zakupnikom imel priložnosti videti, da vendarle ne govorimo o kvalitetnih gozdnih sestojih, ampak o manj kvalitetnih gozdnih sestojih in da s tem posegom ne ogrožamo slovenskega gozdarstva." - minister dr. Jože Podgoršek
Posted by Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano on Thursday, April 14, 2022
Pri zasebnikih je edini pogoj izdaja krčitvenega dovoljenja, pri državnih pa je prvi pogoj, da imamo zakupnika za taka zemljišča, ki bo potem kmetoval na le-teh, in krčitveno dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije, so poudarili na ministrstvu.
"Nikakor ne gre za posege v naše stare in bogate gozdove," je tako zatrdil minister in dodal, da je zakon o gozdovih jasen. "V to spremembo smo šli na pobudo nekaterih kmetov in kmetovalcev, da želijo taka zemljišča obdelovati, ter da tudi v luči zadnjih kriz in vojne v skrbi za prehransko varnost pridobimo kakšen hektar kmetijskih površin," je navedel.
Na ministrstvu so zapisali še, da imamo po Sloveniji tudi kmetijske površine, ki so zaradi opustitve kmetovanja ali košnje postale zaraščene in so sedaj v naravi videti kot gozd. Tem zemljiščem se lahko v primeru interesa kmetov lokalne skupnosti povrne namen za dejansko rabo kmetovanje, so pojasnili.
Dodatek k pogodbi je v javnosti sprožil kar nekaj negodovanja. Proti njemu so se izrekle nevladne organizacije Cipra Slovenija, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Focus in Umanotera, ki se bojijo masovnega poseka gozda in si želijo razrešitve nejasnosti, povezanih s posekom. Kritični so tudi v Levici, kjer svarijo pred ogromno škodo z vidika varovanja narave in soočanja z naraščajočimi temperaturami zaradi podnebnih sprememb.
Komentiraj
Regional priporoča
Novo iz Slovenije
Zadnje iz goriške
Več kronike
DVE POGREŠANI OSEBI: V Izoli iskali 94-letnico, na območju Pivke po dveh dneh našli domačina
A.S.
-
včeraj ob 12:56