Pribac sicer meni, da sta odstopa ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika in ministra za zdravje Tomaža Gantarja prišla v pravem času, po njegovem pa tudi ne pomenita rekonstrukcije vlade, saj do njiju ni prišlo na predlog predsednice vlade. Odstopa bi utegnila povečati zaupanje v vlado, saj vsaj Stepišnik ni užival zaupanja javnosti, pravi.

Po mnenju predsednika Zbora za republiko Lovra Šturma pa odstopa kažeta na širšo nestabilnost vlade, ki bo v celoti do izraza prišla takrat, ko bodo objavljeni rezultati stresnih testov bank in se bo treba odločiti, kako naprej. Do sprememb na ministrskih mestih bi lahko po njegovem mnenju še prišlo, saj bo skušala vlada popraviti svojo podobo v javnosti.

Zaupnica realna ali ne?

Vnovična zaupnica vladi, ki bi odražala novo stanje v vladi, po mnenju Pribca ni potrebna, saj da je bila zaupnica pred dobrim tednom zaupnica članov koalicije samim sebi in Bratuškovi kot voditeljici. Z odstopom dveh ministrov po njegovem mnenju ni razlogov za oceno, da se je to zaupanje porušilo. Če pa bi se izkazalo nasprotno, bo vnovično zaupnico verjetno zahtevala javnost, na čelu te pa bo verjetno opozicija, dodaja.

Gantar je kot enega izmed razlogov za svoj odstop sicer navedel nesoglasja v koaliciji glede potrebnih reform v zdravstvu, zato se postavlja vprašanje, ali bodo omenjena nesoglasja ovira tudi za njegovega naslednika. Pribac meni, da je Gantar s tem, ko je opozoril na omenjena nesoglasja, s prstom pokazal na veliko rano ne le v koaliciji, temveč tudi v slovenski družbi. Zdravstveni sistem je po njegovem mnenju odprta rana, ki zahteva odločno in hitro oskrbo, ki je doslej ni bila deležna, poleg tega so tudi v družbi različne predstave o tem, kako bi te težave rešili.

A Pribac ocenjuje, da so te težave znotraj koalicije rešljive, ne glede na programska razhajanja. Tudi zato, ker se energija koalicije lahko sedaj odločneje usmeri v reševanje težav tega vprašanja, pravi.

Problem koalicije so reforme

Šturm pa opozarja, da problem koalicije niso le reforme v zdravstvu, pač pa dolgoročne reforme v celotnem družbenoekonomskem sistemu, ki jih bo treba izpeljati. "Potrebujemo ukrepe za izhod iz krize, ne pa občasno krpanje težav, ki se pojavijo zdaj tu in zdaj tam," opozarja. Dodaja še, da se bo koalicija morala dogovoriti, po kakšni ceni se zadolževati in ali je bolje sprejeti pomoč iz Evropskega mehanizma za stabilnost in s tem dobiti nižje obresti ali pa se drago zadolževati na finančnih trgih. Opozarja namreč, da obresti predstavljajo čedalje večji delež proračuna.

Oba sta komentirala tudi dilemo, ali bi bilo bolje, da je novi zdravstveni minister nekdo iz zdravstva ali pa bi moral prihajati iz politike. Pribac ocenjuje, da bi lahko lobijem in korupciji, na katere je v odstopni izjavi opozoril Gantar, morda lažje stopil na prste nekdo, ki ne prihaja iz zdravniških vrst.

Strokovnost je na političnih funkcijah zaželena, ampak se moramo vprašati, v katerem resorju, pravi. Ob tem opozarja, da je več resorjev takšnih, da so strokovnjaki zanj različno profilirani ljudje.

Za Šturma pa vprašanje ali strokovnjak ali politik v tem trenutku ni povsem pomembno. Pomembno je, kdaj vlada ugotovi, kako se soočiti s širšimi težavami, znotraj teh pa reševati tudi težave v zdravstvu, pravi.

Sam meni, da bi bilo bolje, da bi nov minister prišel iz zdravstva, a hkrati tudi opozarja, da en minister trenutnih težav v zdravstvu ne more rešiti in da se bo o načinu reševanja težav v zdravstvu treba posvetovati s širšim krogom poznavalcev.